Avstrijski parlament je danes potrdil zakonodajo o socialni pomoči, v skladu s katero se bo znižala pomoč za tujce, ki slabše govorijo nemško in angleško. Znižal pa se bo tudi otroški dodatek, kar bo prizadelo predvsem velike družine. Mesečna socialna pomoč bo v skladu z novo zakonodajo od 1. junija znašala 885 evrov, pri čemer bodo pari prejemali 1240 evrov.
Pomoč bodo v celoti prejemali tisti tujci, katerih znanje nemščine je na srednji ravni (raven B1) ali ki zelo dobro govorijo angleško (raven C1). Tisti, ki nemško in angleško govorijo slabše, pa bodo prejemali 65 odstotkov vrednosti socialne pomoči, kar za leto 2019 znaša približno 575 evrov.
Po podatkih avstrijskega statističnega urada je leta 2017 socialno pomoč prejemalo okoli 239.000 ljudi, od katerih jih polovica ni imela avstrijskega državljanstva. Približno tretjino prejemnikov pomoči so predstavljali azilanti in prejemniki subsidiarne zaščite.
Z novo zakonodajo pa se znižuje tudi otroški dodatek, ki bo po novem znašal 221 evrov za prvega otroka, 133 za drugega in po 44 evrov za vsakega naslednjega. Doslej je na primer družina na Dunaju prejemala po 233 evrov za vsakega otroka.
"Pogoj za integracijo"
Preureditev socialne pomoči je bil eden temeljnih projektov avstrijske vlade, ki jo sestavljata konservativna ljudska stranka (ÖVP) in skrajno desni svobodnjaki (FPÖ). Vodja poslanske skupine ÖVP August Wöginger je zakon označil za "mejnik socialne politike". "Znanje nemščine je ključen pogoj za integracijo na trg dela in za delovanje v naši družbi," je še povedal.
V opoziciji pa so bili kritični. "Trdno smo prepričani, da politika ne sme stigmatizirati določenih skupin ljudi," je povedala vodja opozicijskih socialdemokratov (SPÖ) Pamela Rendi-Wagner.
Avstrijski parlament je sicer že oktobra lani sprejel zakon, v skladu s katerim so od 1. januarja letos družinski prejemki in davčne olajšave za otroke, ki prebivajo v drugi članici, odvisni od življenjskih stroškov v tej članici. Evropska komisija je zaradi tega zakona sprožila postopek proti Avstriji, a na Dunaju trdijo, da je indeksacija otroških dodatkov v skladu s pravom EU. Temu ukrepu nasprotuje več članic EU, vključno s Slovenijo.
