Vojna v Jemnu, najrevnejši državi arabskega polotoka, divja že štiri leta. V njem se za oblast nad koščki ali celoto območja bori pet strani. Nobena ne kaže znakov zmage.
Na najbrž najbolj grozovitem vojnem območju v sodobni zgodovini je stanje katastrofalno. V vojni je bilo ubitih okoli 100.000 ljudi, vsaj desetina od tega civilistov. Lakota je vzela življenja vsaj toliko otrokom, kolikor je padlo vojakov. Izbruhnila je kolera. Ni pitne vode. Razseljenih je več kot tri milijone ljudi.
Vzroki za začetek državljanske vojne so mnogi in zapleteni. Po tem, ko je v "arabski pomladi" leta 2011 jemensko ljudstvo odstavilo dolgoletnega nedemokratičnega predsednika Alija Abdulaha Saleha, ga je na čelu države zamenjal Saudijcem simpatičen Abdarabuh Mansur Hadi – bil je edini kandidat na predsedniških volitvah februarja 2012. Njegov mandat je trajal dve leti, njegove kandidature pa ni podprla religijsko–politična skupina Ansaralah, mednarodno znana kot "Hutiji," ki je nizko-intenzivni upor proti jemenski vladi vršila že od leta 2004, ko je ta umorila njihovega voditelja Huseina Badredina Al Hutija. A kri je ostala mirna. Do oboroženih spopadov ni prišlo. Hadi si je nato mandat podaljšal še za eno leto. Po izteku spet ni odstopil, Jemen pa je nameraval razdeliti na šest federalnih regij. Hutijem to ni bilo po godu. 21. septembra 2014 so zavzeli jemensko prestolnico Sano in Hadija prisilili v odstop. Temu je nato uspelo pobegniti, v izgnanstvu pa je javno pozval Saudovo Arabijo in druge arabske države, naj vojaško intervenirajo v Jemen. Začela se je državljanska vojna.
- FOTO: Dramatične razmere: lakota ogroža več kot sedem milijonov otrok
- Hirajo vsem na očeh: od lahkote umrlo že več kot 80.000 otrok
- Primorani poročati rosno mlade deklice, da lahko preživijo
V njej so od vsega začetka posredno sodelovale tudi Združene države Amerike, ki so državljansko vojno izkoristile za bojišče za svojo posredniško vojno proti Iranu. Hutiji so namreč šiiti, tako kot iranski režim in ameriška logika je enostavna – Iran podpira Hutije in preko njih širi svoj vpliv po Bližnjem vzhodu. Nekdanji predsednik Barack Obama je marca 2015 ameriškim silam naložil, da Saudijski vojski pomagajo pri logistiki in obveščevalnih dejavnostih. Prodaja orožja Saudijcem se je povečala, ameriško ljadjevje je večkrat zaprlo dostop do jemenskih pristanišč in tako preprečilo dotok krvavo potrebne humanitarne pomoči. Mednarodna nevladna organizacija Human Rights Watch je poročala, da Saudijske sile za indiskriminatorne napade na nasprotnike in civiliste uporablja ameriške bombe.
Nič od tega ne prizadane posebno ameriškega predsednika. Ta je v torek namreč uporabil pravico veta in zavrnil ukrep kongresa o omejitvi prodaje orožja Saudovi Arabiji, ki so ga podprli tako Demokrati kot mnogi Republikanci, tudi Trumpovi zavezniki.
"Ta resolucija je nepotreben, nevaren poskus, da bi zmanjšali mojo z ustavo zagotovljeno avtoriteto, s tem ogrozili življenja ameriških državljanov in pogumnih vojakov, tako danes kot v prihodnosti," je v sporočilu za javnost svojo odločitev obrazložil Trump.
- Ozadje konflikta v Jemnu, danes obkoljena predsedniška palača
- Slovenska družina zapustila nemirni Jemen
- Iran napad Saudove Arabije na Jemen označil za genocid
Predsednica spodnjega doma Kongresa, demokratka Nancy Pelosi je obsodila Trumpov veto. "Predsednik se je cinično odločil nasprotovati temu ukrepu, ki sta ga sprejeli obe stranki in oba doma Kongresa. Tako nadaljuje s sramotno vpletenostjo Amerike v to srce parajočo krizo."
Trump je v predvolilni kampanji obljubljal konec imperialističnih vojn, a je njegova politika ravno obratna. Poleg odločitve o Jemnu je klonil tudi pri Siriji, od koder vendarle ne bo umaknil vseh sil. Retoriko pa vedno bolj zaostruje tudi proti Iranu in Venezueli. Obe državi že dlje časa opozarjata na domnevne načrte o vojaški intervenciji ZDA na njihovo ozemlje.
