Li in Plenković sta v Brijesti na polotoku Pelješac simbolično označila konec prvega dela gradnje 2,4 kilometra dolgega mosta, ki bo prometno neposredno povezal skrajni jug Hrvaške s preostankom države. Plenković je izrazil zadovoljstvo z dosedanjim delom kitajskih izvajalcev ter pričakovanje, da bodo gradnjo končali konec januarja 2021, kot je bilo načrtovano.
Gradnja mostu na Pelješac je največji infrastrukturni projekt na Hrvaškem in obenem najvidnejši znak sodelovanja Hrvaške in Kitajske. EU je za projekt prispevala 357 milijonov evrov ali 85 odstotkov vrednosti.
Železnica od Reke do Madžarske
Na Hrvaškem pričakujejo, da bodo kitajske družbe v prihodnosti še investirale v hrvaško infrastrukturo.
Med drugim je CRBC s podpisom memoranduma o sodelovanju z javnim podjetjem Hrvatske željeznice (Hž) potrdila interes za gradnjo železniške proge med Reko in madžarsko mejo.
Hrvaška z evropskih denarjem - gre za približno 500 milijonov evrov - že gradi posamezne odseke proge na severu države, kitajskim partnerjem pa ponujajo dolgoletne koncesije, če bodo vložili v gradbeno najzahtevnejši del med Reko in Karlovcem, je danes potrdil hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Davor Butković, ki je bil v spremstvu hrvaškega premierja na gradbišču na Pelješcu.
Projekt proge je ocenjen na 1,77 milijarde evrov, hrvaška vlada je pripravljena ponuditi 40 do 50 let koncesij kitajskim partnerjem za železniško povezavo med Reko in Karlovcem. EU je zavrnila financiranje tega dela proge, čeprav je neuradno slišati, da v Bruslju vendarle razmišljajo o uvrstitvi proge v finančno perspektivo po letu 2021.
Hrvaška želi iz evropskih skladov tudi sredstva za gradnjo proge med Zagrebom in Karlovcem, katere vrednost je ocenjena na 315 milijonov evrov. Po hrvaških načrtih naj bi celotno progo med Reko in madžarsko mejo, ki je predvsem pomembna za razvoj reškega pristanišča, končali do leta 2030.
Bo Reka prehitela Koper?
Na Hrvaškem načrtujejo, da bo Reka postala osrednje pristanišče v tem delu Evrope za izvoz evropskega blaga na Kitajsko, kitajske družbe pa že dlje časa razmišljajo o dodatnih vlaganjih v novi kontejnerski terminal na Reki. Razpis za koncesije za reški terminal, ki je znan kot Zagrebška obala, je odprt do 3. maja, tako da bo kmalu jasno, ali so ugibanja o interesu kitajskih družb, o čemer na Hrvaškem govorijo že desetletje, resnična.
Hrvaški mediji poročajo, da je kitajski premier med obiskom v Zagrebu osebno poklical predstavnike ene vodilnih kitajskih državnih ladjedelnic, China Shipbuilding Industry Corporation (CSIC), da bi jih seznanil s krizo v hrvaški ladjedelnici Uljanik. Hrvaški minister za gospodarstvo Darko Horvat je danes na Pelješcu potrdil, da so začeli pogovore s potencialnimi kitajskimi strateškimi partnerji za Uljanik, ki mu grozi stečaj. Horvat je pred kratkim napovedal, da bodo predstavniki CSIS prišli na pogovore na Hrvaško prihodnji teden.
Lastnica pekinške družbe Z-Run WellTon Industry Jiang Yu pa je danes obiskala Kumrovec in tako znova potrdila namero o prevzemu zapuščenih poslopij bivše jugoslovanske politične šole in nekaterih drugih objektov, kot je spominska hiša nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita, je danes poročal Jutarnji list.
Yujeva v Kumrovcu načrtuje gradnjo Titovega turističnega kompleksa, zanima pa se tudi za gradnjo hotela v Krapinskih toplicah, še navaja zagrebški časnik.
Kitajski kapital pričakujejo tudi v nogometnem klubu Rijeka, ki naj bi v petek s kitajskimi investitorji podpisal pismo o nameri za prenovo legendarnega nogometnega stadiona Kantrida, danes piše Novi list. Projekt za sodoben stadion, ki naj bi imel med 10.000 in 12.000 sedežev, ter spremljevalne vsebine, vključno s hotelom, obstaja od leta 2014. Vrednost prenove celotnega območja stadiona je ocenjena na 50 milijonov evrov.
