Odkritje je prvi vidni dokaz za obstoj črnih lukenj in postavlja nove mejnike sodobne znanosti. Zaznamuje spremembo paradigme v razumevanju črnih lukenj, potrjuje napovedi splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina in utira pot novim smerem vesoljskih raziskav. Dosežek so predstavili na novinarskih konferencah, ki so sočasno potekale v Washingtonu, Bruslju, Santiagu de Chile, Šanghaju, Taipeiju in Tokiu.
Črne luknje so izjemno zgoščeni vesoljski pojavi, ki na zelo majhnem prostoru vsebujejo izjemne količine mase. Njeni težnosti ne more uiti niti svetloba. Da bi bilo možno neposredno opazovanje neposredne okolice črne luknje, je Event Horizon Telescope nadgradil in povezal svetovno mrežo osmih teleskopov po vsem svetu. Lokacije teh teleskopov so na visokih nadmorskih višinah, med drugim v španski Sierri Nevadi, na havajskih in mehiških vulkanih, v arizonskih gorah, v čilski puščavi Atacama ter na Antarktiki.
Astronomi, ki sodelujejo v projektu, so danes v Bruslju pojasnili, da je črno luknjo nemogoče fotografirati neposredno, saj ne oddaja svetlobe. Zato so se osredotočili na t.i. dogodkovno obzorje (v angleščini event horizon), ki je projektu dalo ime.
Na danes objavljeni fotografiji je tako žareč obris dogodkovnega obzorja, ki v grobem predstavlja rob črne luknje in točko, od koder ne more več pobegniti nič, niti svetloba. Dogodkovno obzorje je navidezna meja v bližini črne luknje, onkraj katere je nemogoče videti. Ko materija prečka dogodkovno obzorje, ne more več kljubovati izredno veliki gravitaciji črne luknje.
Fotografija, ki jo je danes razkrila ekipa projekta Event Horizon Telescope, je povezana z dejstvom, da lahko črna luknja preusmeri svetlobo in jo potegne proti sebi. Žareč obroč, ki obdaja črno liso, je namreč svetloba, ki jo ukrivlja črna luknja. Žareč obroč na posnetku je posledica delovanja gravitacije na radijske valove, ki jih oddaja materija v okolici dogodkovnega obzorja črne luknje.
"Zahvaljujoč prispevku evropskih znanstvenikov, danes obstoj črnih lukenj ni več le teoretičen pojem. To neverjetno odkritje znova dokazuje, da lahko s sodelovanjem s partnerji po svetu dosegamo nepredstavljivo in premikamo obzorja znanja," je na novinarski konferenci v Bruslju poudaril evropski komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas.
Današnji rezultati pomenijo nov prispevek k številnim dosežkom programov EU za financiranje raziskav in inovacij Obzorje 2020 ter njegovih predhodnih okvirnih programov. Glede na tak uspeh je komisija predlagala program Obzorje Evropa, ki je najbolj ambiciozen program EU doslej, da bi EU ostala na čelu svetovnih raziskav in inovacij.
Evropski raziskovalni svet EU je zagotovil financiranje znanstvenikov, ki sodelujejo v pobudi EHT, preko dveh projektov. Prvi je projekt BlackHoleCam, vreden 14 milijonov evrov, katerega cilj je ujeti podobo črnih lukenj, jih izmeriti in razumeti. Drugi je projekt RadioNet, ki ga podpira konzorcij 27 institucij v Evropi, Republiki Koreji in Južni Afriki, EU pa je vanj v zadnjih 15 letih vložila 30,3 milijona evrov.
