Evropski neformalni forum za izmenjavo obveščevalnih podatkov Club de Berne (v njem so vohuni iz vseh držav Evropske unije ter Norveške in Švice) teh ni delil z avstrijskim zveznim uradom za zaščito ustave in boj proti terorizmu (BVT), piše RT. Take obravnave so deležni že večji del leta, je razkril direktor BVT-ja Peter Gridling. Enote omenjenega zveznega urada so februarja lani vpadle v pisarne omenjenega foruma, a se je neugodna obravnava nadaljevala tudi, ko so bili ponovno vzpostavljeni dobri odnosi med akterji.
Razlogi za nezaupanje
Dunajski Der Standard piše, da so Nemčija, Združeno kraljestvo in Nizozemska lobirale, da BVT izločijo iz svojih obveščevalnih kanalov, ker ji načelujejo politiki iz vrst avstrijskih svobodnjakov (FPÖ). In medtem ko naj bi Nemce zmotil govor, ki ga je notranji minister Herbert Kickl leta 2016 imel na konferenci identitarnega gibanja, pa Britanci in Nizozemci omenjeni strani ne zaupajo zaradi »povezav s Kremljem«.
FPÖ je leta 2016 s stranko Vladimirja Putina podpisala »pogodbo o prijateljstvu«, ruski predsednik pa je bil avgusta lani posebni gost na poroki avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl iz vrst omenjene avstrijske stranke. Avstrija je nadalje lani tudi odklonila izgon ruskih diplomat po aferi Skripal.
Kanclerjeva prizadevanja
Po pisanju omenjenega dunajskega medija bi osamitev BVT-ja lahko bila razlog, da avstrijska policija ni bila obveščena o obisku avstralskega državljana Brandona Tarranta, ki je prejšnji mesec v napadu na dve mošeji v Christchurchu pokončal 50 in ranil 49 ljudi. Štiri dni po napadu je avstrijsko notranje ministrstvo dejalo, da ni vedelo za strelčev obisk v Avstriji; le nekaj ur po napadu je Der Standard objavil več fotografij z obiska domnevnega terorista.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz naj bi zdaj že povlekel prve poteze, da bodo avstrijske obveščevalne službe pod njegovim neposrednim nadzorom. Velja pa omeniti, da je Kurz pred kratkim raje kot dražjo ameriško alternativno izbral ruski zemeljski plin, še piše RT.
