Prizivni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je danes bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću kazen za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH povišalo na dosmrtni zapor.
Prizivni senat je potrdil skoraj vse elemente sodbe na prvi stopnji, ko je sedaj 73-letnega Karadžića haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije 24. marca 2016 spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice in ga obsodilo na 40 let zapora. Med drugim ga je obsodilo zaradi genocida več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi. Oprostilo pa ga je obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH leta 1992.
Tudi prizivni senat ga na podlagi pritožbe tožilstva ni spoznal za krivega za genocid v tem primeru. Strinjal pa se je s tožilstvom, da obsodba na 40 let zapora ne ustreza teži Karadžićevih zločinov, je danes povedal predsedujoči senatu Vagn Joensen.
Zavrnil vse točke pritožbe
Pred tem je v izreku pravnomočne sodbe povedal, da je prizivni senat zavrnil vse točke pritožbe obrambe, ki jih je med drugim vložila zaradi pristranskosti sodišča in nepravičnega sojenja, ker zanje ni predložila dokazov. Na dosmrtni zapor, tudi zaradi genocida v Srebrenici, je bil na haaškem sodišču obsojen tudi tesni sodelavec Karadžića, nekdanji vojaški voditelj bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki se je na sodbo prav tako pritožil.
Karadžić je sicer najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je po 24 letih decembra 2017 končalo delo, izreklo sodbo, potem ko je bivši srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.
Po 13 letih na begu so ga prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. Srbske oblasti so ga izročile haaškemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014. Obe stranki sta se na sodbo pritožili leta 2016.
