Protestniki so se na beograjskih ulicah začeli zbirati na začetku decembra, po tem, ko so zamaskirani neznanci v Kruševcu napadli in pretepli predsednika zunajparlamentarne stranke Levica Srbije Borka Stefanovića.
Stefanović je bil napaden na javnem zboru več kot dvajsetih parlamentarnih in zunajparlamentarnih opozicijskih strank, ki so se povezale v enotno Zvezo za Srbijo (SZS). Članice Zveze so raznolike in segajo od klerikalne stranke Dveri, do liberalne Demokratske stranke. Prvotne zahteve po pregonu neznanih napadalcev na Stefanovića in razjasnitvi umora kosovskega politika srbskih korenin Oliverja Ivanovića, ki je bil ustreljen 16. januarja lani, so prav tako na ulice pripeljale politično raznoliko množico.
Iskren izraz nezadovoljstva
Kljub navidezno nestrankarski organizaciji prvega protesta – organizatorji so bili namreč relativno nepoznani mladi, vidni politiki opozicijskih strank pa so se držali v ozadju – je kmalu postalo jasno, da je agenda v ozadju strankarska. "Organizatorji so bili manj znani in mlajši člani glavnih opozicijskih strank. /.../ Opozicijski voditelji so bili prisotni, a ne v prvih vrstah. Organizatorji pa so bili rekrutirani iz njihovega članstva in so sledili njihovim navodilom," je za Svet24 povedal udeleženec protestov Matija.
Vendar opozicijske stranke, povezane v SZS teh niso mogle več obvladovati. Čeprav je bil naslednji protest sklican za začetek januarja, so udeleženci zahtevali, da se protesti izvajajo vsako soboto. Iz Beograda so se demonstracije razširile v več kot 40 mest in "postalo je jasno, da ljudje ne protestirajo zaradi prikritega delovanja nenavdušujoče opozicije, temveč njej navkljub," je prepričan Matija, ki med protestniki opaža največ pripadnikov hitro propadajočega srbskega srednjega razreda, ki jih skrbi lastna prihodnost ter pripadnike neorganiziranega delavskega razreda, ki so v javnih demonstracijah našli prostor, kjer lahko izrazijo nezadovoljstvo z bednimi življenjskimi pogoji in skorumpirano vladavino predsednika Aleksandra Vučića. Res se zdi, da kljub temu, da je poziv k protestom prišel s strani opozicije, protestniki njej ne pripisujejo večjega pomena. V javnomnenjskih raziskavah dosega SZS namreč skromne rezultate. Trenutno jo podpira okoli 15 odstotkov vprašanih, kar je mnogo premalo za zrušitev Vučićeve vlade, ki jo še vedno podpira okoli polovica vprašanih.
Zasedba RTS kot poskus opozicije za prevzem protestov
Vučić je danes izrazil pripravljenost na razpravo o srbski radioteleviziji (RTS) in pogovor z državljani, ob tem pa je zavrnil možnost pogovorov s posameznimi opozicijskimi politiki. Opozicija očita vodstvu RTS, da je propagandni kanal vlade. Srbski predsednik je danes še zagotovil, da njegova Srbska napredna stranka (SNS) ni imenovala nobenega urednika na RTS, poroča srbska televizija N1.
Ob tem je obsodil nasilne proteste in dodal, da nasilje ne bo ostalo nekaznovano. Ali je imelo dogajanje na protestih elemente kaznivih dejanj, pa bo odločilo tožilstvo, je pojasnil. Vučić je danes pozval pristojne pravosodne oblasti, naj prekličejo kazni za protestnike, ki so jih aretirali zaradi vdora v stavbo RTS in že obsodili na 30-dnevno zaporno kazen. (T.L./STA)
Javne demonstracije v zadnjih dneh so po mnenju našega sogovornika poskus opozicijskih voditeljev, da bi znova prevzeli nadzor nad protesti. To jim ne uspeva najbolje. Po tem, ko so konec decembra demonstracije štele tudi do 20.000 ljudi, se zadnjih zborov in protestov ne udeležuje več kot 7.000 ljudi. Sobotni eksces, ki je rezultiral v zasedbi prostorov Radiotelevizije Srbije (RTS), naj bi bil poskus desničarske stranke Dveri, da prevzame vodstvo SZS. Zasedba RTS je bil namreč poskus predsednika Dveri Boška Obradovića, da bi pridobil nekaj minut v etru. Poskus je spodletel, protestnike pa je iz zgradbe pospremila policija, ki je intervenirala prvič v treh mesecih. Pridržanih je bilo okoli 10 ljudi.
V nedeljo so protestniki in politiki SZS skušali blokirati vhod v stavbo predsednika, kjer je Vučić ravno govoril z novinarji. Zbralo se je okoli 4.000 ljudi, ki so jih prvič odkrito nagovarjali opozicijski voditelji. Protestniki in politiki so zahtevali odstop predsednika Vučića, vlade in direktorja RTS Dragana Bujoševića. Na koncu jih je s pomočjo solzilca razgnala policija.
