Od uvedbe evra pred dvajsetimi leti sta daleč največ pridobili Nemčija in Nizozemska, medtem ko v drugih članicah evroobmočja uvedba evra ni prinesla povečanja blaginje in je upočasnila gospodarsko rast, kaže nova raziskava nemškega centra Centre for European Policy v Freiburgu. Podatki, ki so jih zbrali raziskovalci, kažejo, da sta v zadnjih dveh desetletjih Italija in Francija zabeležili velik padec blaginje.
Raziskava je pokazala, da so države članice evro območja, ki so najbolj vneto zagovarjale konzervativno fiskalno politiko in bile v času finančne krize najbolj ostre do reševanja prezadolženih držav z denarjem davkoplačevalcev, imele največje koristi od skupne valute.
Leta 1999 uvedena valuta evra je spodbudila rast kreditiranja in investicij, prednosti nizkih obrestnih mer v Nemčiji pa so se razširile tudi na druge države članice na obrobju evroobmočja. Dolgovi pa so po finančni krizi leta 2008 težko obremenili določene države, pri čemer so bile Grčija, Irska, Španija, Portugalska in Ciper prisiljene prositi za finančno pomoč.
Kdo je pridobil največ, kdo je največ izgubil?
Na podlagi Od uvedbe evra leta 1999 je Nemčija pridobila največ, in sicer 1.9 bilijona, kar znaša 23,000 evrov na prebivalca. Poleg Nemčije je le še Nizozemska zabeležila znatno korist po uvedbi evra, ki je na prebivalca znašala 21.000 evrov.
Nasprotno pa so Italijani in Francozi v povprečju siromašnejši za 74.000 oziroma 56.000 evrov, je še pokazala raziskava. In če se lahko Nemčija pohvali, da je v teh desetletjih pridobila 1.9 bilijona, je na drugi strani Francija zabeležila padec v blaginji v višini 3.6 bilijonov, Italija pa celo 4.3 bilijonov.
V prvih nekaj letih po uvedbi je z evrom Grčija pridobila ogromno, vendar pa je ogromno izgubila po letu 2011. V celotnem obdobju tako njena bilanca znaša 2 milijardi evrov ali 190 evrov na prebivalca, kar pomeni, da se je komajda obdržala na pozitivni strani.
Leta 2017 sta iz držav evroobmočja, ki jih je zajela raziskava, pridobili le Nemčija in Nizozemska. V Nemčiji se je bruto domači proizvod (BDP) povečal za 280 milijard evrov, BDP na prebivalca pa za 3390 evrov.
Italija je izgubila največ, saj bi bil po izračunih avtorjev raziskave italijanski BDP brez uvedbe evra višji za 530 milijard evrov (kar ustreza 8756 evrom na prebivalca). Tudi v Franciji je evro povzročil znatne izgube v blaginji v skupni višini 374 milijard evrov, kar pomeni 5570 evrov na prebivalca, je zapisano v raziskavi.
Irska, ena od najbolj hitro rastočih gospodarstev, v analizo ni bila vključena zaradi pomanjkljivih podatkov, ki ne bi dopuščali izpeljave zanesljivih zaključkov. Podobno velja tudi za Luksemburg. Raziskava je sicer analizirala dogajanje v osmih državah: v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Grčiji, Italiji, na Nizozemskem in Portugalskem ter v Španiji.
Avtorja Alessandro Gasparotti in Matthias Kullas sta ocenila tudi razvoj BDP v osmih državah članicah evroobmočja, če ne bi sprejele skupne valute, s tem, da sta primerjala njihove krivulje rasti s tistimi gospodarstvi, ki nimajo evra, vendar so pred tem pokazala podobne trende rasti. Nemčijo so tako primerjali z Bahrajnom, Japonsko in Veliko Britanijo, Italijo s skupino držav, v katero je bil vključen tudi Izrael, Portugalsko pa z državami, kot sta Barbados in Nova Zelandija.
Ob izpostavljanju negativne plati, ki jih je na določene preučevane države imela uvedba skupne valute, pa sta avtorja tudi poudarila, da je v teh dvajsetih letih v različnih obdobjih skupna valuta državam prinesle večje koristi od škode, da pa so obdobja gospodarske krize pustila močnejši pečat na končni oceni, pri čemer se Grčijo šteje za delno izjemo.
"Od leta 2011 naprej je uvedba evra rezultirala z zmanjšanjem blagostanja. Izgube so dosegle vrhunec leta 2014, od takrat pa se te zmanjšujejo. Izvedene reforme kažejo rezultate," so zaključili avtorji raziskave.
.
