»Italija ne priznava samooklicanega predsednika Juana Guaidoja,« je danes za televizijo TV2000 potrdil namestnik italijanskega zunanjega ministra Manlio Di Stefano. Italija »absolutno nasprotuje« temu, da neka država ali skupina držav določa notranjo politiko druge suverene države. »Temu rečemo načelo nevmešavanja, po katerem delujejo Združeni narodi,« je še dejal Di Stefano, ki prihaja iz vrst koalicijske stranke Gibanje pet zvezd. Stranka je znana po pogledih, ki odstopajo od etabliranih politik ostalih Zahodnih držav.
Nova Libija?
Ob tem je izrazil skrb italijanske vlade, da bi tovrstno vmešavanje lahko privedlo do vojnega stanja. »Naš največji interes je preprečiti novo vojno v Venezueli. Enaka napaka je bila storjena v Libiji in danes to priznavajo vsi. Preprečiti moramo, da bi se to ponovilo v Venezueli.«
- Venezuela ima dva predsednika. Kaj se dogaja?
- Vrnitev "sekretarja za umazano vojno": 5.000 vojakov pripravljenih za Venezuelo?
Italijansko stališče o Venezueli je tako v nasprotju z uradnim stališčem Evropske unije. Bruselj je včeraj namreč priznal venezuelski parlament za edino legitimno institucijo v državi, venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru pa je pred časom dal ultimat, naj v osmih dneh razpiše nove predsedniške volitve. Maduro je ultimat zavrnil.
Slovenija s stališčem EU
Stališča Bruslja je danes ponovil tudi slovenski zunanji minister Miro Cerar, ki je dejal, da ima Slovenija popolnoma enaka stališča kot EU in da je enotnost ključna. »Če bo treba narediti še kakšen korak naprej, bomo to delali v sodelovanju z drugimi članicami, tu nobena solo akcija ni smiselna. EU mora pokazati, da se je kot celota sposobna odločno odzvati na take krize,« je izpostavil Cerar, ki v skladu s sprejetimi stališči ne izključuje nadaljnjih sankcij proti Venezueli.
Združeni narodi ne morejo mimo Madura
Priznanje pa je Guaidoju odrekel tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Njegov tiskovni predstavnik je danes namreč potrdil, da je Guterres prejel Guaidojevo pismo, ki ga je samooklicani začasni predsednik objavil tudi na svojem twitter profilu. V njem med drugim Guterresa naproša, naj ZN v Venezuelo pošljejo humanitarno pomoč. Guterres je Guaidoju odgovoril, da so ZN pripravljeni »okrepiti svoje aktivnosti v Venezueli na področju humanitarne pomoči in razvoja,« a da morajo za to dobiti »privoljenje in pripravljenost vlade.« S tem mu je dal vedeti, da bo uradna komunikacija med ZN in Venezuelo še dalje potekala preko uradnega predstavnika venezuelske vlade v ZN, zunanjega ministra Jorgeja Arreaze.
Guterres je ob tem spomnil, da generalni sekretar ZN nima pooblastil, s katerimi bi priznal vlade, ampak da te odločitve sprejemata Generalna skupščina in Varnostni svet ZN. Mnenje v obeh organih je deljeno.
Predstavniki ZN se bodo sicer v prihodnjih dneh sestali s predstavniki mehiške in urugvajske vlade, ki sta napovedali organizacijo konference o politični krizi v Venezueli. Konferenca bi naj bila izvedena 7. februarja v urugvajski prestolnici Montevideo. Državi doslej še nista priznali Guaida za začasnega predsednika Venezuele.
