Protesti, ki so jih v začetku organizirali vozniki tovornjakov, katere so po žepu najbolj udarile nove dajatve na gorivo, so čez čas prerasli v izraz splošnega nezadovoljstva nad davčno politiko francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Predsednik za bogate
Protestniki predsedniku očitajo, da je pojedel predvolilno obljubo, da bo njegova izvolitev pomagala ekonomsko zapostavljenim državljanom. Njegova davčna strategija se je sedaj izkazala za zelo "trumpovsko", saj imajo od nje največ najbogatejši, medtem ko najhuje udari prav najrevnejši del delavskega razreda.
Zmanjšanje socialnih transferjev in spremembe v davčni politiki bodo namreč najbolj prizadele petino najrevnejših gospodinjstev, pravi nedavna analiza francoskega inštituta Institut des Politiques Publiques, medtem ko bo najpremožnejši procent Francozov močno na boljšem, zaradi ukinitve socialnega davka na premoženje.
Prva bo morala dobro voljo pokazati vlada
'Rumeni jopiči' (gilet jaunes), protestniki, ki so poimenovani po rumenih brezrokavnikih, obvezni opremi vsakega voznika, sicer niso enotna skupina. Njihovi predstavniki so se namreč želeli pogajati z vlado. Francoski premier Edouard Philippe jih je želel sprejeti danes. A kljub sprejemu povabila so si mnogi premislili, razlog pa naj bi bila nepripravljenost protestniške baze na kakršnekoli pogovore, dokler vlada ne zniža okoljskega davka na gorivo.
Mnogi predstavniki protestnikov so tarnali, da naj bi jim grozil radikalnejši del protestnega telesa, ki bi naj strogo nasprotoval vsakršnim pogajanjem s francosko vlado.
Brez rešitve na vidiku
Franciji množični protesti sicer niso tuji. Med Macronovo vladavino so se državljani množično na ulice podali kar petkrat, intenzivni protesti pa so Francijo zajeli ravno v zadnjem obdobju vladavine socialista Françoisa Hollanda leta 2016, kjer je zaradi reform trga dela na ulicah skoraj tri mesece vztrajalo več sto tisoč ljudi.
Tokratni protesti se od prejšnjih razlikujejo predvsem po spontanizmu in raznovrstnosti zahtev. Protestni shodi, ki so organizirani kar preko družabnih omrežij, namreč nimajo centralnih organizatorjev, zahteve pa so se, iz nasprotovanja okoljskemu davku na gorivo, razvile v zahteve po Macronovem odstopu, novih volitvah, na katerih bodo izvoljeni "pravi predstavniki ljudstva" in povečanju kupne moči prebivalcev Francije.
Čeprav se je masa protestnikov v zadnjih dneh zmanjšala - število protestnikov je iz slabih 300.000 pred tremi tedni padlo na slabih 140.000 to soboto - so ti postali nasilnejši. V nemirih je bilo do sedaj ubitih šest ljudi, najmanj 100 je bilo ranjenih. Policija je pridržala že več 100 domnevno nasilnih protestnikov.
