Zaposleni v globalnem tehnološkem gigantu Googlu ostro nasprotujejo sodelovanju družbe z sedežem ministrstva za obrambo. Očitno pa izvršni direktor tehnološko-informacijskega velikana Sundar Pichai nima veliko posluha za želje zaposlenih. Doslej je peticijo, v kateri nasprotujejo sodelovanju s Pentagonom, podpisalo že več kot 4000 zaposlenih v Googlu, kar pa ni omajalo odločitve vodstva.
Po poročanju ameriških medijev se je del zaposlenih odločil, da podjetje raje zapusti. Doslej naj bi odpoved podalo najmanj 12 ljudi, ki so s tem želeli sporočiti podjetju, da je skrenilo s prvotne poti in so imeli do sodelovanja etične zadržke. Kakšen bo odziv podjetja na odpovedi, ki prihajajo, pa je najverjetneje jasno: odvisno kdo odhaja in koliko je oseba "vredna" podjetju. Množičnih odhodov pa kljub peticiji in nasprotovanju ni pričakovati, saj zaposlitev oziroma v Googlu pridobljene izkušnje še vedno ostajajo visoko na seznamu kariernih ciljev "tehnoloških navdušencev" .
Česar Pentagon nima ali ne zmore, zmore Google
Jedro spora med zaposlenimi in vodilnimi v Googlu je povezano z razkritjem, da je Google soglašal, da bo del skrivnostnega Projekta Maven, v katerem bo ameriško ministrstvo za obrambo za svoje potrebe uporabljalo Googlovo napredno tehnologijo oziroma umetno inteligenco. Za Pentagon Google razvija tehnologijo, s katero bi lahko avtomatsko obdeloval večje število posnetkov in fotografij, ki jih posnamejo brezpilotna letala - droni. Ker gre za velike količne podatkov, je nemogoče, da bi jih pregledali in analizirali ljudje. Poleg tega Pentagon ne razpolaga z dovolj naprednimi orodji, da bi bil kos tej nalogi. Zato so za sodelovanje prosili Google, ki je želje Pentagona uslišal. Številni zaposleni pa nasprotujejo sodelovanju z ministrstvom in razvijanjem tehnologij, ki so lahko tako ali drugače uporabljene v vojaške namene.
V Googlu kritikom odgovarjajo, da njihova tehnologija ne bo (neposredno) uporabljena za napadalne, ofenzivne namene in da naj bi njihova tehnologija poskrbela "le" za prepoznavo ljudi in vozil na posnetkih in fotografijah, ki jih bo kasneje analizirala vojska. Kljub tem zagotovilom je večina zaposlenih v Googlu s šokom sprejela razkritje o sodelovanju.
Temeljne vrednote ali pragmatizem?
Uporaba Googlovih tržnih orodij v vojaške namene - pa čeprav gre za analize posnetkov in forografij - bi lahko negativno vplivala na zaposlene v podjetju in na milijone uporabnikov Googlovih storitev. Zaposleni v peticiji med drugim šefe opominjajo, da s sodelovanjem kršijo temeljne vrednote družbe.
Google, ki danes velja za najbolj vplivnega na svetovnem spletu, se razvojno vse bolj razširja na nova področja (eno od bolj poudarjenih so prav investicije v razvoj umetne inteligence). Ali bodo po "uporu" dela zaposlenih vodilni v Googlu vseeno znova razmislili o smotrnosti sodelovanja z vojsko ali pa bo prevladala pragmatična miselnost, bo pokazal čas, čeprav se zdi, da je odgovor že zdaj na dlani.
