Ameriki nevarno zmanjkuje zunanjih sovražnikov, potem ko je dežurni zlikovec Kim Džong Un zavzel mirovno in povezovalno držo ter se sirski konflikt kljub vsemu bliža koncu z zmago Rusije in Asada. Navadni ljudje, ki v oddaljenem Iranu ne vidijo prve težave za svoje vsakodnevne tegobe, večinoma menijo, da je obstoječi sporazum, ki ga je sklenil bivši predsednik Barack Obama, dober in da učinkuje. Le 26 odstotkov vprašanih Američanov meni, da je dogovor slab in da ni omejil iranskih zmožnosti za razvoj jedrskega orožja. Toda nekje pri vrhu ameriške ekonomsko-politične piramide se zadeve po navadi močno zapletajo. Administracija Donalda Trumpa namreč trdi, podobno kot Izrael, da ima Iran skrite objekte, v katerih še naprej razvija jedrski potencial. Edini problem pri tej trditvi je, da je Izrael predstavil tri leta stare dokaze, ki jih je Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) že takrat ovrgla.
Bolton je bil eden glavnih zagovornikov invazije na Irak leta 2003. ZDA so takrat na podlagi lažnih dosjejev režim Sadama Huseina obtožile skladiščenja orožja za množično uničenje. Po okupaciji Iraka se je izkazalo, da takšnih skladišč v državi ni bilo.
Kabinet krvoločnih jastrebov
Trumpov kabinet je po številnih aferah in zamenjavah zdaj prepreden z ljudmi, ki zagovarjajo agresivni pristop pri reševanju mednarodnih vprašanj. Rexa Tillersona je zamenjal nekdanji direktor Cie Mike Pompeo, svetovalec za nacionalno varnost pa je postal John Bolton. Brkati možakar, ki se je v mlajših dneh spretno izognil služenju roka v Vietnamu, je bil ves čas glasen nasprotnik sporazuma z Iranom. Še več, odkrito je zahteval vojaško akcijo proti perzijski državi. Bolton, kot vse kaže, še vedno ostaja pri svojem stališču, kar dokazuje tudi izjava, da si želi koordinirane akcije z izraelsko državo pri reševanju iranskega problema. Nekdanji izraelski obrambni minister Šaul Mofaz je ob Boltonovih svežih izjavah glede Irana spomnil na čas, ko je Bolton še v vlogi ameriškega ambasadorja pri Združenih narodih Mofaza prepričeval v skupno vojaško akcijo proti Iranu, do katere potem ni prišlo, saj je Barack Obama z Iranom sklenil dogovor. »Mislim, da tak pristop ni pametna poteza – ne s strani Američanov ne kogarkoli drugega, dokler se ne izkaže, da je grožnja resnična,« je o Boltonovih apetitih povedal Mofaz. Mike Pompeo je medtem ob obisku Izraela dejal, da so izraelski dokazi »neizpodbitni, brez sence dvoma« ter da je »iranski režim skrival resnico pred očmi sveta«.
Trump se mora do 12. maja odločiti, ali bo razglasil konec odpovedi sankcijam. To bi pomenilo, da bodo ukrepi zoper iransko centralno banko znova veljavni in bodo vplivali na trgovanje z nafto.
Guterres: Lahko pride do vojne
Kot je znano, je Donald Trump že od samega začetka nasprotoval sporazumu o iranskem jedrskem programu in napovedal, da ga bo zaradi iranskega nesodelovanja preklical. Tudi Trump se je odzval na Netanjahujeve dokaze in dejal, da je »situacija nesprejemljiva«. Na vse bolj glasno besedno rožljanje ZDA se je že odzval generalnih sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Prvi mož ZN je poudaril, da obstaja resna nevarnost vojne, če ne bodo zaščitena določila obstoječega sporazuma. »Sporazum je bil pomembna diplomatska zmaga, zato ga ne smemo zavreči, razen če se pokaže boljša alternativa,« je posvaril in dodal, da so pred nami »nevarni časi«. Ameriški preklic sporazuma bi najbrž pomenil, da se Iran lahko vrne k razvijanju jedrskega orožja, kar bi nedvomno povečalo napetosti v že tako nestabilni regiji, kjer se za prevlado borijo ZDA, Savdska Arabija in Izrael na eni ter Rusija, Kitajska in Iran na drugi strani.
