V 19. stoletju je nemški begunec Alexander Spengler, ki je delal kot podeželski zdravnik v danes razvitem mestu Davos, razvil zdravilišče, kjer so oboleli za tuberkolozo svojo bolezen zdravili s sprehodi na čistem, alpskem zraku, mazili iz svižčeve masti in hladnimi kopelmi. Na prelomu stoletja je Oskar Bircher-Benner bolezen zdravil s surovo dieto, v treidesetih letih preteklega stoletja pa je Alfred Vogel v mestu Teufen postavil zdravilišče, kjer so za terapije uporabljali raznorazna švicarska zelišča.
Tradicija se je skozi leta še razvijala in danes se med zdravilna zelišča, ki jih uporabljajo švicarji uvršča tudi večkrat nerazumljena indijska konoplja.
Leta 2011 je v Švici v veljavo namreč stopil zakon, ki omogoča prodajo konoplje, ki vsebuje manj kot 1 odstotek psihoaktivne substance THC, ki je odgovorna za občutek zadetosti. A THC ni edini kanabinoid v konoplji, pravzaprav jih je v njej tako mnogo, da znanstveniki še niso uspeli identificirati vseh. Eden med njimi je CBD, ki sicer ne povzorča občutka evforije, a ima mnogo zdravilnih učinkov.
Švicarji lahko kapljice s tem kanabinoidom kupijo v zeliščnih lekarnah, kjer držijo tudi konopljino hrano in cigarete, uporabljajo pa jih za zdravljenje tesnobe, post-travmatskih motenj, nespečnosti ter za lajšanje menstrualnih krčev, bolečin v sklepih, simptomov epilepsije ter vnetij.
