Statistični urad je pred svetovnim dnevom zdravja, ki bo v soboto in se letos osredotoča na univerzalnost in dostopnost zdravstvenega varstva, izboljšanje zdravja za vse in zmanjšanje neenakosti v zdravju, pripravil določene statistične podatke o zdravju v Sloveniji.
Svoje splošno zdravstveno stanje sta v letu 2016 v sklopu ankete o življenjskih pogojih ocenili kot dobro ali zelo dobro dve tretjini oseb, starih 16 ali več let; 44 odstotkov dobro, 20 odstotkov zelo dobro. Pri tem so moški svoje zdravstveno stanje ocenili nekoliko bolj optimistično.
Samoocena je v veliki meri odvisna tudi od starosti vprašanih. Med osebami, starimi od 16 do 25 let, je bilo takih, ki so imele o svojem zdravstvenem stanju dobro ali zelo dobro mnenje, 89 odstotkov, med osebami, starimi 66 ali več let, pa je bilo takih nekoliko manj kot tretjina, navajajo na statističnem uradu.
V letu 2016 so bili zaposleni v povprečju na bolniškem dopustu 14,5 koledarskega dneva. Ženske so bile v povprečju na bolniški približno 18 koledarskih dni, moški pa približno šest dni manj. Največ moških je bilo tedaj na bolniškem dopustu zaradi poškodb (štiri koledarske dni), največ žensk pa zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (prav tako štiri koledarske dni).
Najpogostejša vzroka smrti v Sloveniji so bolezni obtočil in rakava obolenja. Te so bile v letu 2016 vzrok za skoraj tri četrtine vseh smrti v Sloveniji. Razlike med spoloma so bile znatne: ženske so zbolevale in umirale v večjem obsegu zaradi bolezni obtočil (skoraj polovica vseh smrti), moški pa so v večjem obsegu zbolevali in umirali zaradi različnih rakavih obolenj (pri več kot tretjini smrti moških je bil to glavni vzrok smrti).
Ženske v Sloveniji preživijo zdrave 69 odstotkov svojega življenja, moški pa 75 odstotkov. Povprečje v Evropi pa je 76 odstotkov zdravih let življenja za ženske in 80 odstotkov za moške.
Po zadnjih zbranih podatkih za leto 2015 so tekoči izdatki za zdravstveno varstvo (brez investicij) znašali 8,5 odstotka BDP (oz. 3,3 milijarde evrov), kar je Slovenijo uvrstilo na 13. mesto med državami članicami EU, ki imajo podatke zbrane v skladu z mednarodno primerljivo metodologijo zdravstvenih računov. Največji delež BDP (okrog 11 odstotkov) so za zdravstveno varstvo namenile Nemčija, Švedska in Francija, za polovico manj oziroma najmanj pa Luksemburg, Latvija in Romunija (med pet in šest odstotkov).
V 2015 je bilo v Sloveniji največ zdravstvenih sredstev (1,8 milijarde evrov) namenjeno za kurativno zdravljenje, najmanj (87 milijonov evrov) pa za preventivo in javne zdravstvene storitve.
S prispevki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je bilo leta 2015 v Sloveniji zbranih 69 odstotkov vsega denarja, 15 odstotkov iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, 13 odstotkov s plačili iz žepov posameznikov in preostale tri odstotkov iz drugih virov.
Na finančno dostopnost do zdravstvenih storitev navadno najbolj vplivajo neposredni izdatki iz žepa, saj lahko revnejšim gospodinjstvom predstavljajo veliko finančno breme, ker so nepredvidljivi, poleg tega pa najbolj obremenjujejo kronične bolnike in starejše.
V Sloveniji so ti izdatki še relativno nizki, saj je povprečje v EU 22 odstotkov. Po zadnjih razpoložljivih podatkih smo v letu 2015 neposredno iz žepa največ porabili za zdravila in medicinske pripomočke (56 odstotkov), sledili so izdatki za ambulantne obravnave: za osnovne zdravstvene in diagnostične storitve je bilo porabljenih sedem odstotkov vseh izdatkov iz žepa, po osem odstotkov je bilo porabljenih tako za zobozdravstvene storitve kot za specialistične ambulantne storitve, 13 odstotkov za druge ambulantne kurativne storitve (fizioterapija ipd.).
