Tik pred veliko nočjo je Društvo za zaščito živali v sodelovanju z Danes je nov dan, Inštitutom za druga vprašanja, začelo kampanjo Imaš jajca? Reci NE baterijski reji! Z njo želijo ozavestiti potrošnike in spodbuditi trgovce, da enkrat za vselej tovrstna jajca umaknejo iz svoje ponudbe.
Predstavljajte si, da bi morali vse življenje preživeti v majhni kletki s še desetimi drugimi ljudmi. V kletki bi bili tako natlačeni, da bi se še obrnili komaj, prostora bi bilo ravno toliko, da bi lahko vstali in sedli. Nikoli ne bi videli zunanjega sveta, nikoli občutili trave med prsti, na vas nikoli ne bi posijalo sonce, le umetna svetloba luči v zatohlem prostoru, ki bi si ga delili s stotinami drugimi. Dan za dnem, do konca življenja.
Približno tako je videti življenje kokoši nesnic v baterijski reji, ki jim večini za povrh še prirežejo konico kljuna, da se ne kljuvajo med sabo in poškodujejo. Ker je to nedvomno mučenje živali, ki je skrajno neetično, so v nekaterih državah (na primer Švici) baterijsko rejo že pred leti prepovedali. V Sloveniji medtem še vedno v prodaji prevladujejo jajc iz te reje – s svetlo izjemo trgovin Hofer, ki so lani s svojih polic umaknile jajca iz baterijske reje, in Lidl, kjer so se nedavno prav tako zavezali, da takih jajc pri njih ne bo več mogoče kupiti. Mnogi potrošniki v trgovini pač kupijo jajca, ki so na polici, in se ob tem ne zavedajo, kakšno mučenje s takšnim nakupom podprejo.
Kar 60 odstotkov jajc še vedno iz baterijske reje
Previdno pri nakupu
Obstajajo štiri oblike reje, ki jih najlažje ločimo po številkah na vsakem jajcu. Baterijski reji pripada številka 3 in tej se je modro na daleč izogniti. Pazite tudi, da vas ne zavede napis na škatli jajc. V trgovinah je moč opaziti škatle, na katerih na veliko piše »hlevska reja«, ko pa škatlo odpremo, iz drobnega tiska izvemo, da gre za kombinacijo baterijske in hlevske reje. Bolj kot na zapise na škatlah se je zato priporočljivo zanašati na vtisnjeno številko na jajcu. Če je označeno s številko 1 ali 0, je to odlična izbira, saj je iz proste (1) in ekološke (0) reje. Slednja je najbolje, kar lahko podpremo. Ekološka oziroma bio reja namreč od ponudnika zahteva, da so kokoši krmljene z ekološko krmo, ki ne sme vsebovati gensko spremenjenih žit, antibiotikov ali drugih kemikalij. Oznaka 0 vam bo hkrati potrdila, da imajo kokoši ustrezen prostor na pašniku in v hlevu, to pa je najboljše zagotovilo za kakovostno in zdravo jajce.
Čeprav nobena reja, ki je namenjena masovni proizvodnji, ni dobra za živali, je vsekakor skrajni čas, da odločno rečemo NE vsaj baterijski reji, poudarjajo v kampanji. V Sloveniji namreč še vedno večina jajc, natančneje kar 60 odstotkov, prihaja iz baterijske oziroma reje v kletkah, ki je do kokoši najmanj prijazna, opozarja Nina Bukovnik iz Društva za zaščito živali Ljubljana.
Po zadnjih podatkih z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v letu 2016 uvoz jajc obsegal 3749 ton, izvoz 2510 ton, porabili pa smo 24,5 tisoč ton jajc. Ogromno količino torej, in odgovornost vsakega med nami je, da s svojo izbiro odloči, kakšna reja se bo spodbujala in izvajala v prihodnje. Baterijska reja ne koristi niti nam, saj je bilo ugotovljeno, da imajo jajca iz nje slabšo hranilno vrednost v primerjavi z jajci iz ekološke ali pašne reje, kar seveda ni nobeno presenečenje. Popolnoma nobenega razloga ni, da s svojim nakupom spodbujamo tako grozljiv odnos do živali.
Trgovce zato lahko med kampanjo s podpisom peticije na spletni strani www.imasjajca.si spodbudite, da iz svoje ponudbe umaknejo vsa jajca iz baterijske reje. Cilj kampanje je zbrati vsaj 5000 podpisov in jih nato predati slovenskim trgovcem s pozivom, da se zavežejo k odpravi ponudbe jajc iz baterijske reje v določenem časovnem obdobju. Bo eden izmed teh podpisov tudi vaš? Naj bo prihodnost lepša tako za ljudi kot za živali.
