V uradu predsednika republike razlogov za odstop niso pojasnili, sporočili so le, da se želi predsednik "odpočiti od svojih sedanjih dolžnosti".
Vloga mjanmarskega predsednika je predvsem ceremonialna, je pa Htin Kyaw veljal za ključnega domačega zaveznika Nobelove nagrajenke za mir Suu Kyijeve, ki zaradi ustavnih določil sama ne more postati predsednica države, saj imata njena sinova britansko državljanstvo. Že več mesecev so se v Mjanmaru pojavila ugibanja o 71-letnemu Htin Kyawu, ki je nedavno izgubil telesno težo, v preteklosti pa je imel težave s srcem.
Predsedniški položaj je Htin Kyaw zasedel marca 2016 kot prvi civilni predsednik po več kot pol stoletja vladavine vojaške hunte. 72-letna Suu Kyijeva kot državna svetnica že dve leti vodi mjanmarsko vlado.
V skladu z mjanmarsko ustavo mora parlament naslednika odstopljenega predsednika izbrati v sedmih dneh. Do takrat bo predsedniške posle vodil mjanmarski podpredsednik, bivši general Myint Swe.
Trenutno v državi še ni vidnejšega naslednika, lahko pa bi jih našli v Suu Kyijini opozicijski stranki Nacionalna liga za demokracijo (NLD). Čeprav je NLD zmagala na zadnjih volitvah, ima v državi sicer še vedno praktično največ vpliva vojska, ki med drugim zaseda glavne ministrske položaje in ima četrtino sedežev v parlamentu. To ji omogoča, da vloži veto na ustavne spremembe. V zadnjih mesecih v času krize z manjšino Rohingya je na vplivu pridobil predvsem vodja mjanmarske vojske Min Aung Hlaing.
Predsednik v odstopu 71-letni Kyaw je v preteklih mesecih stal ob strani Suu Kyijeve, ko se je ta spopadala s kritikami na račun Rohingov. Poznata se že vse od srednje šole, ki sta jo skupaj obiskovala v Yangonu. Kyaw je poznan predvsem po svoji tihi naravi, zaradi svoje zvestobe bolj kot karizme pa je bil idealni predsedniški kandidat za Suu Kyijevo.
Do svoje izvolitve je bil vodja dobrodelne fundacije Daw Khin Kyi, ki je imenovana po Suu Kyijini mami. V času vojaške vladavine je bil javni uslužbenec, med drugim je tudi predaval na univerzi.
Izbruh nasilja
Mjanmar, ki je večinsko budistična država, je pred približno pol leta krvavo zatrl izbruh nasilja v zvezni državi Rakhine. Skoraj 700.000 Rohingov se je od takrat zateklo v Bangladeš. Mjanmar in Bangladeš sta nato dosegla dogovor o vračanju beguncev, kar naj bi se začelo konec januarja letos. Številni begunci nasprotujejo vrnitvi, saj so ostali brez zagotovil o spoštovanju temeljnih pravic in varnosti.
Zaradi nasilja in eksodusa se je moral Mjanmar spopasti s številnimi mednarodnimi kritikami. Dodatno so kritizirali Nobelovo nagrajenko za mir, ki ni želela braniti preganjene muslimanske manjšine.
