Igra z notranjimi demoni

Žvižgač razkriva: Tako smo manipulirali s profili na Facebooku ...

T.L./STA
19. 3. 2018, 15.41
Posodobljeno: 20. 3. 2018, 11.38
Deli članek:

Skušali so vplivati na "notranje demone" med ljudmi, tako da so jim posredovali točno določena politična sporočila.

Profimedia
Facebook.

Spletno družbeno omrežje Facebook se je ta konec tedna znašlo pod pritiskom, ko je žvižgač razkril, da je s pomočjo Facebookovih podatkov o profilih uporabnikov pomagal manipulirati mnenja drugih. Žvižgač je še razkril, da je sodeloval tudi s Stevom Bannonom, glavnim strategom volilne kampanje sedanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Program, ki predvideva obnašanje uporabnikov

Facebook naj bi s posebno aplikacijo posredno omogočil britanskemu podjetju Cambridge Analytica, da je prišlo do podatkov okoli 50 milijonov njegovih uporabnikov, podjetje pa je na podlagi teh podatkov razvilo izjemno učinkovit program, ki predvideva obnašanje uporabnikov na spletu in na ta način omogoča tudi manipuliranje z javnim mnenjem.

Vse naj bi se začelo že pred približno petimi leti, ko so znanstveniki centra za psihometrijo na britanski univerzi v Cambridgeu objavili raziskave, kako je mogoče spletna družbena omrežja uporabiti za merjenje osebnostnih preferenc ljudi. Znanstveniki so odkrili, da lahko s spremljanjem obnašanja ljudi na Facebooku in tega, kaj "všečkajo", s posebnimi algoritmi ocenijo osebnostne lastnosti uporabnikov precej bolje kot celo njihovi bližnji, pojasnjuje Financial Times.

Facebookov padec na borzi

Trgovalni dan na newyorških borzah se je začel v znamenju padcev. Med večjimi izgubaši je Facebook, katerega delnice so se po poročilih o vmešavanju v ameriško predvolilno kampanjo uvodoma pocenile za več kot pet odstotkov. V prvih 30 minutah trgovanja so se delnice družbenega omrežja pocenile za 5,45 odstotka.

Industrijski indeks Dow Jones se je zniževal za 0,75 odstotka. Širši indeks S&P 500 je drsel za 0,72 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je bil 0,95 odstotka pod gladino.

Sicer nemir na svetovne borze vnašata tudi grožnja trgovinskih vojn ter zaskrbljenost, povezana z zviševanjem obrestnih mer v ZDA. Negativnega učinka ni izničila niti novica, da sta EU in Velika Britanija dosegli dogovor o prehodnem obdobju po brexitu.

Ta odkritja so takoj pograbili v varnostnih in vohunskih agencijah, pa tudi v drugih organizacijah, ki so jih skušale uporabiti v svojo korist. Med slednjimi je kontroverzno britansko podjetje za politično raziskovanje Cambridge Analytica, ki se, kot navajajo sami, ukvarja z "uporabo podatkov za spreminjanje obnašanja javnosti".

To podjetje sicer ne želi razkriti svoje lastniške strukture, a glede na poročanja medijev naj bi bilo v lasti ameriškega milijarderja Roberta Mercerja, ki je izdatno podprl Trumpovo kampanjo za predsednika ZDA leta 2016. Eden njegovih glavnih mož pa naj bi bil Steve Bannon, vodilni strateg Trumpove predvolilne kampanje in do nedavnega eden njegovih najtesnejših sodelavcev.

Razvijal "Bannonovo orodje za psihološko bojevanje"

Sodelavec tega podjetja je bil tudi danes 28-letni Christopher Wylie, ki je ta konec tedna za britanski časnik Observer in ameriški New York Times razkril, da je to podjetje s pomočjo podatkov od približno 50 milijonov večinoma ameriških uporabnikov Facebooka ugotavljalo njihove politične preference in poskušalo vplivati na njihovo glasovanje na volitvah za predsednika ZDA leta 2016.

Kot je razkril Wylie, je bil on eden tistih, ki je ustvarjal "Bannonovo orodje za psihološko bojevanje". Skušali so vplivati na "notranje demone" med ljudmi, tako da so jim posredovali točno določena politična sporočila. Na ta način so skušali vplivati predvsem na tiste, ki še niso bili odločeni, koga bi volili, je povedal.

Preko aplikacije tudi do prijateljevih podatkov

Po tem razkritju je Facebook v petek Wylieju in Cambridge Analytica zaprl dostop do svojega omrežja. Hkrati je Facebook priznal, da je do odliva osebnih podatkov njegovih uporabnikov prišlo že leta 2015, ko so omogočili posebno raziskavo profesorju psihologije na Univerzi v Cambridgeu Alexandru Koganu.

Ta je zbiral navade uporabnikov s pomočjo posebne aplikacije, ki si jo je prostovoljno naložilo okoli 270.000 ljudi. A ti so s tem, ko so aplikacijo naložili, soglašali tudi, da se zbirajo podatki o njihovih prijateljih. S tem je profesor prišel do podatkov milijonov uporabnikov.

Kogan naj bi nato te podatke predal Cambridge Analytica. S tem naj bi kršil dogovor s Facebookom, zaradi česar je ta odstranil njegovo aplikacijo s svoje platforme, vendar pri Facebooku odliva osebnih podatkov svojih uporabnikov tretjim osebam tedaj javnosti niso razkrili.

Trdijo, da so podatke uničili

V Cambridge Analytica zatrjujejo, da Wylie ne govori resnice, in zagotavljajo, da so podatke, ki so jih dobili od Kogana, uničili in da jih niso uporabili pri volitvah v ZDA leta 2016, še navaja Financial Times.

Ne glede na to pa se Facebook zdaj sooča s še dodatnim političnim pritiskom, potem ko je že bil deležen kritik, ker naj ne bi storil dovolj proti širjenju "lažnih novic" med ameriško predvolilno kampanjo, kar naj bi izvajali zlasti ruski propagandisti. Pojasnila terjajo na obeh straneh Atlantika; tako v ZDA kot v EU, pa tudi v Veliki Britaniji, kjer ugibajo, kako so tovrstne prakse, kot jih je razkril Wylie, vplivale na oblikovanje javnega mnenja o brexitu, še navaja Financial Times.

EU: Grozljiva zloraba podatkov

V Evropski uniji so ocenili domnevno zlorabo osebnih podatkov uporabnikov družbenega omrežja Facebook v politične namene v ZDA za grozljivo. Evropa bi morala storiti vse, da zaščiti svoje državljane, je dejala evropska komisarka Vera Jourova. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani pa je pozval k preiskavi incidenta.

Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Jourova je danes dejala, da bo zahtevala pojasnilo od Facebooka glede poročanja britanskega časnika Observer in ameriškega New York Times.

"Tega si ne želimo v EU in bomo sprejeli vse možne pravne ukrepe," je tvitnila komisarka ter dodala, da to vključuje tudi strožja pravila glede varovanja podatkov in uveljavitev Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR), ki stopi v veljavo 25. maja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tajani pa je danes na Twitterju ocenil, da domneve nakazujejo "nesprejemljivo kršenje pravic do zasebnosti naših državljanov" in da bo Evropski parlament raziskal incident. Pri Evropskem parlamentu so sicer pojasnili, da trenutno še nimajo natančnih načrtov, ampak da si želijo izvedeti več. Če se poročila izkažejo za resnična, to namreč pomeni, da lahko družbena omrežja ogrožajo demokracijo, navaja izjavo iz Tajanijeve pisarne spletni portal Politico.