V Srbiji je prišlo do nove smrtne žrtve zaradi ošpic. Umrla je 45-letna medicinska sestra, ki je delala na Kliničnem centru Srbije. Gre za prvo smrtno žrtev med člani medicinskega osebja v Srbiji. V zadnjih nekaj mesecih je sicer za posledicami te bolezni umrlo že pet ljudi.
Okužba
Vse podrobnosti niso znane in vsaj za zdaj ni potrjeno, ali se je sestra okužila v bolnišnici ali zunaj nje. Se je pa to zgodilo že oktobra lani. Čeprav so se zdravniki trudili, da bi ji rešili življenje, je bolezen povzročila tolikšne zaplete, da je nesrečna ženska umrla. Uradno zaradi vnetja pljuč, ki ga je povzročila bolezen.
Precepljenost
Ljudje v strahu, da bi cepljenje povzročilo razne bolezni, otrok raje ne cepijo, čeprav so številne študije povsem ovrgle povezavo med cepivi in denimo avtizmom. Zapleti pri cepljenju so pravzaprav tako redki, da cepljenje velja za enega najvarnejših posegov v medicini. Ne nazadnje smo bili vsi odrasli ljudje nekoč cepljeni in treba je poudariti, da je kar 50 odstotkov odraslih živih prav zaradi cepiv. Tako so bolezni, kot so davica, oslovski kašelj, ošpice in tako naprej, vzele življenja številnih otrok še pred obveznim cepljenjem. Bolezni, ki so bile do danes skoraj izkoreninjene, se zdaj vračajo. Nekateri starši, ki raje kot zdravnikom verjamejo spletnim zapisom ljudi, ki nimajo nikakršnega znanja o medicini, pa si izmišljujejo, da so njihovi otroci alergični na jajca in podobno, da jih ne bi cepili.
Smrtonosna bolezen
Ošpic nikakor ne smemo podcenjevati samo zato, ker v zadnjih desetletjih (prav zaradi cepljenja) ni bilo skoraj nikakršnih smrtnih primerov. Gre za smrtonosno bolezen, ki lahko tako pri otrocih kot odraslih povzroči zelo bolečo smrt. In treba se je zavedati, da dejansko obstajajo ljudje, ki se zaradi raznih alergij niso smeli cepiti in so odvisni od tega, da se cepimo preostali ter ne širimo bolezni. Žal je zaradi izbruha ošpic lani v Evropi življenje izgubilo 35 ljudi. Vsega skupaj so lani sicer našteli 21.315 primerov ošpic v primerjavi s 5273 primeri leta 2016, to je skoraj 400 odstotkov več. »Vsaka nova oseba, ki v Evropi zboli za ošpicami, nas spomni na necepljene otroke in odrasle, ki bi se lahko okužili z boleznijo in jo razširili na druge, ki se jim ni uspelo cepiti, ne glede na to, kje živijo,« je dejala regijska direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Zsuzsanna Jakab. Večji izbruh bolezni, kar pomeni več kot sto primerov, so zabeležili v 15 od 53 držav. Najhuje je bilo v Romuniji, kjer je za ošpicami lani zbolelo 5562 ljudi, sledita Italija s 5006 primeri in Ukrajina s 4767 primeri. Po podatkih WHO je lani v Sloveniji za ošpicami zbolelo sedem ljudi. Po ocenah je imunizacija proti ošpicam v zadnjih 60 letih rešila več otroških življenj kot katerikoli drugi medicinski ukrep. Ocenjujejo, da so ošpice vsako leto povzročile 2,6 milijona smrtnih primerov, preden so v minulem stoletju uvedli splošno cepljenje.
Preplah
Ne smemo pozabiti, tudi smo že tudi v Sloveniji imeli preplah zaradi ošpic, a na srečo ni bilo epidemije. Vendar se število cepljenih otrok zmanjšuje in lahko se vprašamo, kdaj bo do smrtnih žrtev prišlo tudi pri nas, oziroma upamo, da se to ne bo nikoli zgodilo.
Kaj dejansko stoji za gibanjem proti cepljenju?
Moderno gibanje proti cepljenju se je začelo leta 1998, ko so starši v severnem Londonu vložili tožbo proti bolnišnici zaradi cepljenja. Trdili so, da so njihovi otroci 14 dni po cepljenju »zboleli« za avtizmom. Zgodba je v trenutku zajela svet, še posebej ko je študija, ki jo je opravil Andrew Wakefield, potrdila povezavo med cepljenjem in avtizmom. Wakefield je nato opravil številne intervjuje za medijske hiše in postal prava medijska zvezda. Vendar pa so številni znanstveniki, ki preprosto niso mogli verjeti Wakefieldovim dokazom, ponovno opravili teste in dokazali, da je Wakefield ponaredil študijo. Novinar Brian Deer pa je tudi razkril, da je od odvetnikov staršev, ki so tožili bolnišnico, prejel skoraj pol milijona evrov. Wakefieldu so odvzeli doktorski naziv, vendar pa sam še naprej širi dvome o cepljenju in prav neverjetno je, kako praktično v vsakem mestu kjer se pojavi, po nekaj mesecih ali več pride do izbruha ošpic.
Mnogi njegovi pristaši verjamejo, da je Wakefielda utišala farmacevtska industrija. A glede na podatke je precej bolj verjetno, da prav farmacevtska industrija stoji za gibanjem proti cepljenju. Čisto logično gledano pa niti farmacevtski industriji ni v interesu, da bi imeli prebivalci avtizem, saj bi tako avtomatično padla kupna moč. Še posebej ljudje s hujšo obliko avtizma niso sposobni skrbeti zase. Čeprav obstajajo zdravila, ki blažijo simptome, pa ta ne predstavljajo pretirano velikega odstotka denarja, ki ga dobi farmacevtska industrija letno. Velikega dobička ne predstavlja niti prodaja cepiv (le okoli šest odstotkov). Za farmacevtske družbe bi bilo veliko donosnejše, če bi ljudje zbolevali in bili primorani kupovati draga zdravila.
