Memorandum je predvsem kritičen do ameriške zvezne policije FBI, ki ji očita, da je vohunila za Trumpovo volilno kampanjo in pri tem zlorabila svoja pooblastila. V FBI so nasprotovali objavi memoranduma, saj da po eni strani vsebuje informacije zaupne narave ter po drugi strani izpušča pomembna dejstva in je pristransko. O dejstvih, ki naj bi bila izpuščena, v FBI sicer ne morejo govoriti, saj so prav tako zaupna.
A potem ko je objavo odobril pristojni odbor kongresa in je predsednik Trump napovedal, da ji ne bo ugovarjal, je bila ta samo še vprašanje časa.
Memorandum, ki je delo predsednika odbora predstavniškega doma kongresa za obveščevalne dejavnosti Devina Nunesa, sicer na štirih straneh trdi, da se je FBI pri sprožitvi preiskave o t. i. ruski aferi - o vmešavanju Rusije v zadnje ameriške predsedniške volitve v korist Trumpa - zanašal le na razvpit in neosnovan dosje, ki ga je zbral britanski vohun Christopher Steele, najprej po naročilu nasprotnikov Trumpa v republikanskih vrstah in kasneje po naročilu kampanje demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton.
FBI naj bi zgolj na podlagi tega dosjeja prepričal posebno sodišče FISC v izdajo naloga, potrebnega za prisluškovanje Trumpovemu sodelavcu Carterju Pagu. Pri tem naj bi FBI sodišče zavajal, saj mu je med drugim prikril, da so pripravo dosjeja financirali Trumpovi nasprotniki, da bi ga očrnili, čeprav je za to takrat že vedel.
Preiskava ruske afere je tako dosegla prvi vrhunec. Demokrati vztrajajo, da je Nunesov memorandum namenjen zgolj diskreditaciji FBI in s tem posebnega tožilca Roberta Muellerja v času, ko se preiskava bliža glavnim akterjem na čelu s predsednikom. Vrh republikanske stranke Nunesa očitno podpira. V FBI so ogorčeni, direktor Christopher Wray celo razmišlja o odstopu po vsega šestih mesecih na položaju.
