Katalonska pot do neodvisnosti postaja vse bolj zapletena. Nekateri neodvisnosti naklonjeni Katalonci zato pozivajo predsednika katalonske regionalne vlade Carlesa Puigdemonta, naj ubere »slovensko« pot do neodvisnosti.
Slovenija se je leta 1990 z Beogradom neuspešno pogajala za neodvisnost. Zato je sledil plebiscit o samostojnosti Slovenije – za Jugoslavijo neveljaven –, na katerem je prevladal glas za samostojnost (za uspeh se je morala o vprašanju »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« opredeliti več kot polovica vseh volivnih upravičencev).
»Po šestih mesecih brezplodnih pogajanj z Beogradom je začela Slovenija dobivati mednarodno prepoznavnost,« je dejal Tremosa. »Začasna prekinitev enostranske izjave o neodvisnosti bi Puigdemontu dala čas, da se sestane s špansko vlado in se pogaja o ustreznem referendumu.«
Kot je to storila Slovenija
Ramon Tremosa, predstavnik samostojnosti naklonjene Demokratske evropske stranke Katalonije v Evropskem parlamentu, predlaga, da katalonska vlada razglasi neodvisnost in preloži datum začetka veljavnosti, kot je to storila Slovenija, ki je samostojnost izglasovala decembra 1990, uradno pa jo razglasila junija 1991.
»Po šestih mesecih brezplodnih pogajanj z Beogradom je začela Slovenija dobivati mednarodno prepoznavnost,« je dejal Tremosa. »Začasna prekinitev enostranske izjave o neodvisnosti bi Puigdemontu dala čas, da se sestane s špansko vlado in se pogaja o ustreznem referendumu.«
Zanimivost: katalonski voditelj je za tiskovno agencijo AFP povedal, da je leta 1991 odpotoval v Slovenijo, da bi si na lastne oči ogledal njen preporod v samostojnost.