Novice Svet24

Čeprav je bil amandma sprejet že decembra lani, so študentje šele pred nekaj dnevi dobili obvestilo, ki jih je presenetilo.

Čeprav na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da naj bi bili vsi obveščeni o situaciji, študentom tudi na referatih ne znajo povedati, kaj se je zgodilo.

Kar od svojih staršev so namreč izvedeli, da od začetka oktobra niso več zdravstveno zavarovani. Nekateri študentje so oziroma bodo brez vseh teh pravic ostali, ker je stranka SMC lani zadnji hip vložila amandma, s katerim naj bi študentom, ki imajo predolgo status, preprečili koriščenje teh pravic.

Že tako vprašljivo zaostrovanje pravic študentom, ki se brez njih hitro znajdejo v socialni stiski, pa so s temi nesmiselnimi spremembami pripeljali do absurda. Kot pravi Martina Vrankar, absolventka arhitekture, je večina absolventov enovitih študijev (na primer farmacije, arhitekture, medicine) izgubila vse pravice.

»Samo stroški zdravstvenega zavarovanja na letni ravni bodo zanje znašali 600 evrov. Kako si bodo študentje to privoščili? Sama bom kmalu dopolnila 26 let in bom morala zavarovanje plačevati sama, toda za mlajše absolvente je vse skupaj še toliko težje,« razloži Martina in poudari, da so študentje enovitega študija na slabšem glede na študente, ki študirajo dvostopenjsko, ti imajo namreč eno leto študija več, čeprav so po številu študijskih let izenačeni.

Martina Vrankar

Martina je absolventka arhitekture in je čez noč ostala brez zavarovanja.

Nič krivi študentje ostali brez pravic

Podobno se je zgodilo Ajdi Merslavič, ki prav tako zaključuje študij arhitekture: »Vse letnike sem opravila redno, ob delu. Kar me jezi, je, da o odvzetih pravicah od decembra nihče ni bil obveščen, čeprav ministrstvo navaja, da naj bi bilo tako.«

Poudarja, da se ji takšen prikrit način zdi povsem neprimeren, obenem pa jo skrbi, kako bo dokončala študij, saj je povsem mogoče, da ne bo mogla zaslužiti denarja: »Zdaj kot študentka s statusom nimam več pravic do ugodnosti, ki jih status prinaša. Najbolj me skrbi zdravstveno zavarovanje ter pravica do študentskega dela, hkrati pa se na primer, če bi želela dokončati študij ob delu, ki ga potrebujem za kritje stroškov, ne morem prijaviti na zavod za zaposlovanje, ker zaradi statusa študenta ne spadam v kategorijo brezposelnih.« »Vse letnike sem opravila redno, ob delu. Kar me jezi, je, da o odvzetih pravicah od decembra nihče ni bil obveščen.«

Ajda Merslavič

Tudi Teja Vavpetič je med tistimi, ki so izgubili študentske pravice; tudi zato, ker je v preteklosti ponavljala letnik zaradi kronične bolezni; ta jo je v drugem letniku za pol leta odrezala od fakultete. Pozneje je pavzirala in se prepisala.

Kot pravi, so nejasnosti pri tem, ali lahko dela prek študentskega servisa. »Zanima me, od kod naj dobim denar. Zdaj delam kot študentka in redno študiram. Imam denar za svoje potrebe, za knjige, v končni fazi tudi za 'svoj luksuz' oziroma dopust in kakšno novo oblačilo. Kdo mi bo plačal 50 evrov zdravstvenega zavarovanja na mesec? Naša draga Slovenija bo tako dobila ogromno novih socialnih problemov,« opozori Teja.

Teja Vavpetič

Dobrine kot luksuz

Zaradi boljših zaposlitvenih možnosti so se nekateri prepisali z enopredmetnega na dvopredmetni študij. Študentka, ki ni želela biti imenovana, je študiju antropologije dodala še francistiko.

»Prvič sem vpisana v tretji letnik, toda izgubila sem vse te pravice, čeprav sem bila na dvopredmetni študij sprejeta leto, štiri mesece in 21 dni prej, kot je bil sprejet zakon,« pojasnjuje svoj položaj. Kot pravi, so s tem nekatere dobrine, kot so pravica do bivanja v študentskih domovih, zdravstveno zavarovanje in študentsko delo, zanje postale luksuz.

Popolna zmeda                                                   

Kako nepremišljene ukrepe so sprejeli, lepo prikaže primer študentke Lare Baler, ki ji različni organi ne znajo povedati, ali ima urejeno zdravstveno zavarovanje: »Ko sem klicala na ZZZS, mi je uradnica dejala, da ga ni mogla podaljšati. Ker pošte z obvestilom o prenehanju statusa od ZZZS nisem dobila, sem preverila status prek SMS-sporočila na številko, ki je navedena na spletni strani ZZZS, ter dobila odgovor, da je moje zavarovanje urejeno.« Pravi, da jo vsako minuto doleti novi šok.

Katja Grudnik

"Nekje piše, da izgubimo vse pravice, nekje pa študentsko delo ni omenjeno. Kako bomo plačevali svoje stroške? Ne moremo biti na grbi svojim staršem in nočemo delati na črno."

Tudi Katjo Grudnik je doletela podobna usoda. Leta 2012 se je vpisala na pravno fakulteto, vmes enkrat ponavljala letnik in pavzirala, nato se je prepisala na Evropsko pravno fakulteto, kjer je izredno vpisana v tretji letnik. Za 2000 evrov visoko šolnino denar zasluži sama.

Šele 6. oktobra je, podobno kot vsaj 30 njenih sošolcev, izvedela, da je izgubila zdravstveno zavarovanje. »Situacija je nejasna, ker nekje piše, da izgubimo vse pravice, nekje pa študentsko delo ni omenjeno. Kako bomo plačevali svoje stroške? Staršem ne moremo biti na grbi in nočemo delati na črno,« dodaja Katja.

Napačni izračuni ministrstva

Čeprav so na ministrstvu za izobraževanje zatrdili, da so bili o spremembah vsi pravočasno obveščeni, očitno ni tako. Študentom so z ministrstva poslali tudi izračune, koliko let naj bi lahko uživali status študenta, ki pa so očitno napačni. Študentska organizacija Slovenije je ministrstvo, da bo zmeda še večja, zdaj obtožila, da si napačno interpretira zakon. Lani je namreč ŠOS podprl predlagane spremembe zakona. Očitno pa jih je drugače razumel kot ministrstvo, kjer zaenkrat v rešitvah ne vidijo ničesar spornega.

Nina Kopač

Kot nam je povedala 23-letna študentka Evropske pravne fakultete Nina Kopač, ji na referatu niso znali pojasniti, v čem je problem: »Tudi v mojem kraju na ZZZS o tem niso vedeli nič, razen tega, da se ne morem več zavarovati po starših. Na študentskih servisih o tem nič ne vedo in smo napotnico za delo lahko podaljšali.« Nina pove, da je o situaciji obvestila študentske organizacije ŠOS in Zvezo ŠKIS ter poslanca Levice.

»Poslanci Levice so nato urgirali naprej. Optimistično verjamem, da bodo z noveliranjem amandmaja omogočili študentom povrnitev pravice do zdravstvenega zavarovanja. Ne gre samo za 2000 študentov, ampak tudi za naslednje generacije. Če se mi ne bomo zavzeli za spremembe, bo za druge že prepozno,« je zaključila Nina.