»Dve ključni tehnologiji, ki omogočata resen in organiziran kriminal, sta virtualna valuta in enkripcija,« je pretekli teden v poročilu o organiziranem kriminalu v Avstraliji zapisala avstralska komisija za kriminalistično obveščevalno dejavnost.
ENKRIPCIJA
Največje preglavice organom pregona povzroča enkripcija, saj lahko kriminalci s kriptiranimi mobilnimi telefoni svoje pogovore zanesljivo zaščitijo pred prisluškovanjem.
Trgovina s prepovedanimi substancami se z uličnih vogalov seli na spletne tržnice, ki po videzu in funkcijah spominjajo na portal Amazon. Želeno naročite prek spleta in prejmete na svoj domači naslov. Razlikuje se le način plačila – namesto s kreditno kartico morate nakup poravnati s tako imenovano virtualno valuto, med množico katerih trenutno vodilno mesto pripada bitcoinu.
Do teh spletnih trgovin sicer ni mogoče dostopati prek interneta tako, kot večina bralcev. Namestiti si moramo posebno aplikacijo, ki nato deluje kot povsem navaden brskalnik. »Večina resnega in organiziranega kriminala omogoča tehnologija. Ta je za kriminalce atraktivna, saj omogoča anonimnost, prikrije aktivnosti in lokacije ter poveča globalni doseg. Uporaba tehnologije za kriminalno dejavnost je prav tako veliko učinkovitejša in cenejša od tradicionalnih metod za izvrševanje zločinov,« ugotavlja omenjena komisija.
Avstralska komisija ocenjuje, da se v tovrstnih trgovinah največ trguje s prepovedanimi drogami, kemikalijami, potrebnimi za njihovo izdelavo, orožjem in otroško pornografijo. Pričakujejo, da bo uporaba teh tržišč v Avstraliji naraščala, sodeč po naraščajoči priljubljenosti spletnega trgovanja in občutku anonimnosti, ki ga ta tržišča omogočajo.
Z umetno inteligenco nad spolno ekonomijo
Bitcoin
Virtualne valute
Prek virtualne valute bitcoin se trenutno pretaka 41 milijard ameriških dolarjev. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo ta vrednost v prihodnje še povečala, ko bo virtualne valute začelo uporabljati še več ljudi.
Anonimnost na tovrstnih spletiščih namreč kmalu ne bo veliko več kot le občutek, saj tudi virtualne valute pri zagotavljanju anonimnosti niso vsemogočne. Na fakulteti za strojništvo Tandon pri newyorški univerzi v sodelovanju z še dvema drugim univerzama namreč razvijajo umetno inteligenco, ki skenira vzorce v oglasih za spolno delo in identificira pripadajoče denarnice z bitcoini.
Virtualne valute za nakazila potrebujejo nekaj takšnega kot šifro transakcijskega računa. V njihovem primeru se ta imenuje denarnica, s to razliko, da ta šifra ni povezana z identiteto uporabnika. Pri uporabi virtualne valute smo torej anonimni samo tako dolgo, dokler našega naslova nekdo ne poveže z našim imenom.
Če bodo ameriški raziskovalci pri razvoju nove tehnologije uspešni, bi lahko postala močno orodje ne le pri boju proti zvodnikom, ampak tudi proti organiziranemu kriminalu, ki svojih odjemalcev ne išče več na slepo na cesti, ampak pusti, da jih odjemalec najde prek oglasa, nato pa mu svojo storitev pošlje po hitri pošti oziroma paketni dostavi.
