Predsednik Mosta Božo Petrov se je včeraj mudil na obisku v BiH, zato je Leljaka sprejel poslanec Mosta Nikola Grmoja.
Grmoja je za Jutarnji list povedal, da je bila tema pogovorov njihov predlog zakona o odprtju arhivov, kar je po njihovem eden od nujnih korakov do sprave in soočenja z resnico. Pravi, da so se želeli pogovoriti z nekom, ki ima izkušnje s področja preučevanja arhivov in ki si je sam prizadeval, da se arhivi odprejo.
Poslance Mosta je torej zanimalo, kako je v Sloveniji leta 2006 prišlo do zakona o odprtju arhivov (zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih) in kaj je prinesla sprememba po referendumu leta 2014.
Leljak je po pisanju Jutarnjega lista Mostu svetoval, naj glede osebnih podatkov jugoslovanske politične uradnike izenačijo s trenutnimi hrvaškimi političnimi uradniki. Po njegovem mnenju bi bil za Hrvaško koristen zakon, kot ga je leta 2006 v Sloveniji sprejela Janševa vlada, boji pa se, da bi v zakon vrnili s t.i. anonimizacijo, kot se je to zgodilo v Sloveniji leta 2014.
Nekateri hrvaški mediji in zgodovinarji so se zgražali, da so kar v urad predsednika parlamenta povabili "osebo s kriminalno preteklostjo", "amaterskega raziskovalca arhivov" človeka, ki je bil že dvakrat obsojen in zaprt. Leta 1989 pred vojaškim sodiščem za 14 mesecev, po Leljakovih besedah je šlo za politični proces. Zaradi poslovnih goljufij pa je moral Leljak v zapor februarja 2008, ko je sodišče odločilo, da je od avstrijskih bank nezakonito dobil 54 tisoč evrov, od 448 oškodovancev v zadevi Avtoideal pa 960 tisoč evrov.
