POLITIČNI KOMITE
Trumpu najbližje bo njegova ozka predsedniška ekipa. V njo so posamezniki imenovani neposredno in ne potrebujejo potrditve ameriškega Senata. Čeprav celotna ekipa šteje več deset ljudi, so najpomembnejši trije, ki bodo tvorili ozko svetovalno in strateško ekipo novega predsednika.
Reince Priebus - vodja kabineta
Šef kabineta je glavni predsednikov svetovalec. Nadzoruje katere informacije gredo iz ovalne pisarne in katere ostajajo v tajnosti. Prav tako izbira in nadzoruje osebje v Beli hiši, se pogaja s kongresom, Senatom in nevladnimi skupinami.
Tokratni mož iz ozadja bo Reince Priebus, dolgotrajni Trumpov podpornik in predsednik Nacionalnega komiteja Republikancev. Priebus je zvest strankarski funkcionar in bo tvoril povezavo med kontroverznim predsednikom in nezadovoljnim establishmentom republikanske stranke. Kot dober prijatelj Trmupu nenaklonjenega predsednika kongresa Paula Ryana, bo skrbel za to, da bo predsednik imel dejansko podporo v ameriškem kongresu. Trumpu se namreč poleg opozicijskih Demokratov upirajo tudi kongresniki iz lastnih strankarskih vrst.
Steve Bannon - glavni strateg
Bannon, urednik skrajno-desničarskega portala Breitbart News, se je sicer potegoval za najvišjo pozicijo v predsedniški ekipi, ki pa mu jo je speljal Priebus. A Bannon mu ne bo podrejen. Trump je zanj namreč ustvaril novo funkcijo višjega predsednikovega svetovalca, ki jo je poimenoval glavni strateg.
63-letnik, ki v javnost brezsramno potiska rasistične, seksistične in ksenofobne vsebine, se je nekoč oklical celo za Leninista, saj bi mu naj bila blizu metoda državnega udara. Njegova očitna agenda je uničenje levice in levega gibanja v Ameriki. Pred Trumpom je za predsedniško kandidatko javno podpiral guvernerko Aljaske in nekdanjo kandidatko za podpredsednico ZDA, Sarah Palin. Bannonova retorika je populistična - govori o krizi, naslavlja socialne probleme, a njegove rešitve so skrajno ksenofobne. Kot glavni ideolog in strateg Trumpove kampanje je bil idejni oče Trumpovih protiislamskih izjav, vztrajanja na zidu z Mehiko in fokusa na prepovedi splava.
Jared Kushner - svetovalec za strateško planiranje
36-letni Trumpov zet, se je izkazal že za časa priprave na volitve, ko je bil vodja spletne kampanje. Ivankin mož je sicer, kakor tast, nepremičninski mogul. Njegovo premoženje je ovrednoteno na približno 200 milijonov ameriških dolarjev.
Kushner nima predhodnih političnih izkušenj, kar sicer ni nenavadno v Trumpovi ekipi, a za časa kampanje je bil vedno prisoten v tastovi bližini, njegova izbira v vrhovni svetovalni predsednikov triumvirat pa je potrdila domneve, da je že od začetka bil del “političnega komiteja” Donalda Trumpa.
Kushner sicer izhaja iz demokratske družine, saj je bil njegov oče Charles Kushner velik demokratski donator, ki ga je nekdanji zvezni tožilec New Jerseyja Chris Christie spravil v zapor. Guverner Christie, ki je po odstopu od predsedniške kampanje nemudoma začel podpirati Trumpa, zaradi tega na koncu ni našel prostora v prihodnji Trumpovi vladi. Jared Kushner je postal republikanec za potrebe predsedniške kampanje.
VLADA
Predsedniški kabinet, ali po naše - vlada, je sestavljena iz 15 sekretarjev (ministrov) in podpredsednika. Poleg slednjega so najpomembnejši in najzanimivejši državni sekretar (zunanji minister), obrambni sekretar in finančni sekretar. Vsi omenjeni (razen podpredsednika) so zgolj predlagani kandidati za dotična mesta. Na funkcije jih mora najprej namreč potrditi ameriški zvezni Senat.
Mike Pence - podpredsednik ZDA
Pence je klasičen konzervativec. Nasprotuje splavu, pravicam istospolnih in transspolnih oseb, višanju javnih izdatkov in javnemu zdravstvu. Kot tak je tradicionalni republikanec, njegova izbira za podpredsednika pa je Trumpu prinesla nekaj točk tudi pri republikanskem establishmentu.
Rex Tillerson - državni sekretar
Nekdanji izvršni direktor naftnega podjetja Exxon Mobil, je po Trumpovem mnenju primeren za mesto zunanjega ministra, zaradi korporativnih vez in izkušenj. “Pride v državo, vzame nafto in gre v drugo državo,” ga je nekoč opisal novi ameriški predsednik. Exxon Mobil je sicer peta največja delniška družba na svetu. Je “privatni globalni imperij” in Tillerson je bil 10 let njegov cesar. Poslovanje podjetja je neposredno nadzoroval po vsem svetu - od Arkansasa, do Jemna in Rusije, kjer je od konca 90. let prejšnjega stoletja upravljal tudi Exxonove hčerinske družbe. Leta 2013 ga je ruski predsednik Vladimir Putin počastil z najvišjim ruskim državnim odlikovanjem za tujce - redom prijateljstva.
Tillerson, ki ima z Rusijo tesne zveze, je zunanjepolitično jezo usmeril na Kitajsko. V zagovoru pred ameriškim zveznim senatom je večkrat poudaril, da bi se morale ZDA ostreje odzvati tako na kitajsko gospodarsko politiko, kot na njeno vojaško politiko v Južnokitajskem morju. Geopolitični analitiki svarijo, da bi lahko napovedana Tillersonova politika do Kitajske izzvala globalno gospodarsko in politično krizo.
James Mattis - sekretar za obrambo
66-letni general James “Nori pes” Mattis, je najbrž najmanj kontroverzna in najbolj inteligentna izbira novega predsednika. Čeprav so od njegove upokojitve iz mesta general pretekla šele tri leta, kar je premalo, da bi lahko prevzel civilno pozicijo sekretarja za obrambo, je s svojimi zrelimi in treznimi odgovori, očitno vseeno prepričal senatorke in senatorje, ki so ga kot prvega že potrdili na predlagano mesto.
Mattis je sicer vodil velik del iraške kampanje (tudi samo invazijo), znan pa je po tem, da je od svojih vojakov zahteval obsežno poznavanje lokalne kulture, jezika in običajev. Njegov nasvet vojakom je: “Bodite vljudni, bodite profesionalni, a bodite pripravljeni, da ubijete kogarkoli srečate.”
Je velik nasprotnik vojaških in političnih intrig Irana ter Rusije, zaradi česar se je najbrž prikupil Senatu.
Steven Mnuchin - sekretar za finance
Mnuchin je kar 17 et delal za investicijsko banko Goldman Sachs. Je zagovornik nizkega davka na dobiček, nižanja davkov za višji in srednji sloj ter preprostega davčnega sistema.
54-letni upravitelj investicijskih skladov, do katerih je prišel po finančni krizi leta 2008, je še posebej zanimiv, ker kakor Trump nasprotuje prostorgovinskim dogovorm med regijami. Čeprav je trden zagovornik prostega trga, želi sporazume sklepati z individualnimi državami, ki jih je lažje nadzirati ter kaznovati.
