"Islamska država je izvedla že več napadov s kemičnim orožjem v Siriji; vemo da hočejo narediti še korak naprej in izvesti jedrski napad sredi Evrope. To v kombinaciji z nizko ravnijo varnosti v jedrskih raziskovalnih središčih v nekdanjih državah sovjetske zveze pomeni, da je grožnja z napadom na Zahodu velika," je, kot piše britanski Independent, povedal Moshe Kantor, predsednik mednarodnega luksemburškega foruma.
Svarilo iz organizacije, katere člani vključujejo tudi nekdanje ministre in visoke uradnike iz Rusije in Zahodne Evrope, prihaja skupaj z opozorilom na možne islamistične napade v Franciji, kjer se v petek začenja evropsko nogometno prvenstvo Euro 2016.
Kantor ne namiguje, da bi do jedrskega napada lahko prišlo prav v času nogometnega prvenstva, vendar opozarja na dejstvo, da je islamistična celica, ki je izvedla napad v Bruslju pred dvema mesecema, spremljala delavce in varnostnike v belgijski jedrski elektrarni.
"Prejšnji poskusi, ki so dokumentirani, nakazujejo, da so nameravali priti do jedrske elektrarne v Belgiji, kar samo dodatno potrjuje njihove namene. Ni treba, da uporabijo 'umazane bombe'. Ne govorimo samo o ukradenem jedrskem materialu, tudi če bodo uporabili navaden eksploziv v jedrskem obratu, če vanj uspešno pretihotapijo bombo, bi utegnile biti posledice katastrofalne," je povedal Kantor na mednarodni konferenci v Amsterdamu.
Nekdanji britanski obrambni minister Des Browne, član foruma in predsednik iniciative za boj proti jedrskemu ogrožanju (Nuclear Threat Initiative – NTI) je povedal, da "je grožnja z jedrskim terorizmom zelo tehtno in kompleksno vprašanje, ki zahteva skupen odgovor mednarodne skupnosti".
"Ne bi nas smelo presenetiti, če bi teroristi pridobili jedrske snovi in jih poskušali zlorabiti. Vemo, da jih iščejo in si zelo prizadevajo, da bi jih dobili. Prav tako smo bili obveščeni, da že posedujejo izotope urana, do katerih so prišli, ko so zvazeli Mosul," je povedal.
Lani jeseni lani so preprečili štiri poskuse tolp iz Moldavije, ki so nameravale teroristom, med njimi tudi pripadnikom Islamske države, prodati jedrske snovi.
"Umazane bombe ni posebno težko izdelati. Morda s takšno bombo ne morejo ubiti tako zelo veliko ljudi, vendar pa bile posledice za okolje, infrastrukturo in psihološki učinek na ljudi, uničujoči. Jedrske obrate lahko napadejo tudi s kibernetskim vojskovanjem."
Sestanek v Amsterdamu je zaznamoval 30. obletnico vrha v Reykjaviku, kjer sta se sestala ameriški predsednik Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki sta takrat utrla pot zgodovinskemu sporazumu o ukinitvi raket srednjega in malega dosega.
Pred tem je letos potekala konferenca o jedrskem oboroževanju v Washingtonu, kjer je bila osrednja tema teroristični napadi z jedrskimi snovmi, ki bi jih lahko izvršile Islamska država in druge skrajne skupine. Ruski predsednik Vladimir Putin je zavrnil sodelovanje na sestanku, s trditvijo, da je to ameriški poskus prevzema sistema varnosti radioaktivnih snovi.
