Argentina takrat ni zmogla plačati 100 milijard dolarjev dolga iz državnih obveznic, vendar se je z veliko večino upnikov uspela izpogajati o prestrukturiranju dolga. Upniki so sprejeli veliko nižje plačilo, da Argentino ohranijo pri življenju, vendar so del dolga potem pokupili ameriški skladi, in sicer s krepkim popustom, nato pa zahtevali polno plačilo.
Pogajati se niso hoteli, ampak so Argentino preganjali po sodiščih sveta. Newyorški sodnik Thomas Griesa je mrhovinarjem dal prav in je ukazal Argentini, da ne sme nikomur poplačati dolga, dokler ne bo zadovoljila zahtev skladov.
Argentina pod predsednico Cristino Fernandez o tem ni hotela niti slišati, ampak je sprožila javno protiofenzivo proti ameriškemu sodniku in mrhovinarjem, državi pa je denar skušala zagotoviti tudi na Kitajskem in drugje, kjer jih ni strah ameriških sodnikov.
Vendar denarja ni bilo dovolj in Argentina je začela pospešeno tiskati svoj denar, kar je zvišalo inflacijo in povečalo krizo. Naslednik Fernandezove Mauricio Mauri je politiko spremenil in napovedal plačilo mrhovinarjem.
Sodnik Griesa je januarja letos imenoval mediatorja Daniela Pollacka, ki je zadevo v petek izpeljal do konca. Argentina je plačala skoraj deset milijard dolarjev in Pollack je sporočil, da je Griesa z največjim veseljem umaknil blokado.
