V Auschwitzu je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V holokavstu je umrlo skupaj okoli šest milijonov Judov.
Združeni narodi so 27. januar leta 2005 razglasili za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, od leta 2008 pa ga obeležujemo tudi v Sloveniji.
V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih tudi 63.000 slovenskih internirancev. 12.000 se jih nikoli ni vrnilo. Samo v Auschwitzu je umrlo 1331 Slovenk in Slovencev.
Predsednik DZ Milan Brglez je pred poslanci danes opozoril, da smo v mističnem dojemanju tragedije holokavsta že ničkolikokrat izrekli besede nikoli več, a jih le malokrat udejanjili, ko je bilo to res potrebno. "Naša pridiga ni dovolj," je poudaril.
Kot je spomnil, je bil za Jude Auschwitz največje pokopališče v njihovi zgodovini. "A to je pokopališče brez grobov, brez gomil, nagrobnih kamnov in brez posmrtnih ostankov. Ostal je le bridek spomin na preteklost in srh vzbujajoč opomin za prihodnost."
"Zgolj mi smo tisti, ki lahko preprečimo, da spominjanje ne izzveni v prazno. Štejejo naše obljube. Ne le v besedah, marveč zlasti v dejanjih," je poudaril.
Tudi letos so se ob spominskem dnevu po vsej Sloveniji zvrstili različni dogodki in razstave. Predsednik DZ je tokrat častni pokrovitelj projekta Šoa - spominjajmo se, ki ga vsako leto pripravi Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Ta je danes v Mariboru gostil tradicionalno mednarodno znanstveno srečanje Vsako leto eno ime, tokrat posvečeno Slovencu Francetu Punčuhu, ki je pomagal Judom na Poljskem.
Na njem je podpredsednik Judovske skupnosti Slovenije Igor Vojtic opozoril, da je v Evropi in tudi Sloveniji v zadnjem času zaznati neverjeten porast antisemitizma. Antisemitizem ni mrtev, ampak je v zadnjih letih vedno bolj živ, je posvaril.
Po njegovih besedah se tudi v Sloveniji neonacisti ne skrivajo več, na antisemitizem pa ni imuna niti leva politična opcija. "Tega vidite v medijih neverjetno veliko, ne le v podtalnih, ampak tudi v dnevnih časopisih. Slovenski judovski skupnosti je prihranjen, vsaj zaenkrat, le fizični napad, kakršnim so priča v Franciji in Belgiji."
"Razkroj družbenih vrednot vedno povzroči reakcijo, in ta reakcija je v Evropi danes vezana na neonacizem. Do razkroja vrednot pa je v demokraciji prišlo zato, ker družbene elite niso vezane na moralo, temveč na pohlep," je še nadaljeval.
Zvečer bodo v Sinagogi Maribor odprli še razstavo Tvegali so življenje: Poljaki, ki so reševali Jude v času holokavsta, ki jo je pripravil Muzej zgodovine poljskih Judov iz Varšave Polin v sodelovanju s poljskim zunanjim ministrstvom, od leta 2013 pa potuje po svetu.
V Murski Soboti se je žrtev holokavsta medtem danes spomnila Zveza Romov Slovenije, in sicer z odprtjem razstave Porrajmos. Natančno število žrtev porajmosa, kakor se imenuje nacistični genocid nad Romi in Sinti, ni znano. Po nekaterih ocenah je pod nacisti umrlo več kot 80 odstotkov evropskih Romov oziroma 600.000 Romov in Sintov.
Kot so ob tem sporočili iz omenjene zveze, je holokavst treba označiti kot tragedijo nedolžnih, ohranjanje spomina nanj pa mora biti vsem v opomin.
Številne slovesnosti so se danes zvrstile tudi na različnih koncih sveta, med drugim na sedežu ZN v New Yorku in v nemškem parlamentu. Tradicionalna slovesnost je potekala tudi na samem prizorišču nekdanjega nacističnega taborišča na jugu Poljske, ki je danes preurejen v muzej. Na njej se je letos zbralo več kot 80 preživelih holokavsta.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob dnevu spomina na holokavst poudaril, da je dolžnost naše celotne družbe, da preprečujemo antisemitizem in se proti njemu borimo na vseh koncih. Dodal je, da mora biti Evropa dom za vse skupnosti.
Napade na Jude je označil kot "napade na vse nas - proti našemu načinu življenja, strpnosti in proti naši identiteti". "Evropa tega ne more in ne bo sprejela," je bil odločen.
Evropska komisija je ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst o tem vprašanju in temeljnih pravicah organizirala izobraževanje za uradnike EU, v sodelovanju z Evropskim parlamentom pa bodo ob tej priložnosti v več evropskih prestolnicah, med drugim tudi v Ljubljani, nocoj predvajali film Savlov sin.
