"Dokler Izrael ne uresniči dogovorov z nami, dokler ne konča poseljevanje okupiranih ozemelj in ne izpusti palestinskih zapornikov, nimamo druge izbire, kot da vztrajamo pri tem, da ne bomo edini, ki se držimo sporazuma, medtem ko ga Izrael stalno krši (...) Zato razglašamo, da se več ne čutimo zavezani temu dogovoru," je bil jasen Abas, ki je še dodal, da je trenutna situacija "nevzdržna" in potrpljenja Palestincev je konec. "Ne bomo se zatekali k nasilju, zatekli se bomo k miru in pravnim sredstvom za izvedbo tega."
V realnosti mirovni sporazum iz Osla, ki naj bi Palestincem prinesel lastno državo in Izraelu mir, sicer že dolgo velja za bolj ali manj mrtvega, ob tem ocenjuje nemška tiskovna agencija dpa, a vseeno dodaja, da bi lahko imel danes razglašeni korak daljnosežne posledice in predstavlja hud udarec za mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
Pri doseganju zgodovinskega dogovora pred več kot 20 leti je sicer pomembno vlogo odigral tedanji predsednik ZDA Bill Clinton. Arafat, Rabin ter dolgoletni izraelski predsednik, premier in minister Šimon Peres pa so leta 1994 na ta račun prejeli Nobelovo nagrado za mir.
S sporazumom sta izraelska država in Palestinska osvobodilna organizacija prvič de facto priznali druga drugo. A dogovorjene zaveze - med drugim o tem, da bodo Palestinci v petih letih dobili svojo državo in se v zameno odpovedali napadom na Izrael - ostajajo neuresničene.
Dpa opozarja, da zaenkrat ni povsem jasno, ali Abasove današnje besede pomenijo, da se Palestinci dejansko v celoti odpovedujejo mirovnemu dogovoru. To bi namreč med drugim pomenilo konec palestinske samouprave na zasedenih ozemljih, opozarja. Dejansko je Abas danes dejal, da mora Izrael znova prevzeti odgovornost, ki jo ima kot okupacijska sila.
Kot je v današnjem govoru sicer še poudaril Abas, si Palestina zasluži polnopravno članstvo in priznanje državnosti v Združenih narodih. Države, ki tega še niso storile, je pozval, naj priznajo državo Palestino.
Kmalu zatem je na posebni slovesnosti pred sedežem ZN v New Yorku prvič zaplapolala palestinska zastava, ob boku zastavam 193 držav članic ZN. Dvignil jo je Abas in to pospremil z besedami, da gre za zgodovinski dogodek, saj je zastava "simbol naše identitete".
GS ZN je 10. septembra sprejela resolucijo, v kateri je dovolila, da se pred sedežem ZN razvijeta tudi zastavi Palestine in Vatikana, ki imata sicer v ZN status držav opazovalk. Resolucijo je podprlo 119 držav, 45 je bilo vzdržanih, med nasprotnicami pa so bili Izrael, ZDA in Avstralija.
