Evropski parlament bi v torek moral razpravljati, danes pa glasovati o zakonodajnem predlogu, ki bi delničarjem omogočil, da vsaj vsake tri leta glasujejo o pravilih glede višine plač in nagrajevanja direktorjev delniške družbe. Dopolnila, ki jih je predlogu dodal odbor za pravne zadeve, pa so predvidela tudi, da bi morala velika podjetja razkriti, kakšne dobičke ustvarjajo in kakšne davke plačujejo v posameznih državah. Podjetja, kot so banke in zavarovalnice, bi pri tem razkriti tudi, ali so pri tem deležne ugodnosti ali subvencij. Dopolnjeni predlog, ki je bil na odboru potrjen le s tesno večino, naj bi izboljšal preglednost delovanja družb in spodbudil dolgoročno zavezanost delničarjev do podjetij. Zanje bi namreč pomenil lažje uveljavljanje njihovih pravic. Zaradi neenotnosti stališč je bil sicer predlog izvzet iz dnevnega reda tokratne seje. Poročilo bo, kot so pojasnili v Strasbourgu, obravnavano na julijski seji.
Davčna transparentnost?
Vprašanje davčne transparentnosti je ta teden v ospredje postavila tudi Evropska komisija, ki je v ponedeljek od Estonije in Poljske zahtevala več informacij o postopkih za odmero davkov. Obe državi se namreč doslej po oceni Bruslja nista v zadostni meri odzvali na zahteve po posredovanju informacij. Če tokrat zahtevanih informacij ne bosta posredovali v roku enega meseca, Evropska komisija grozi s postopkom pred Sodiščem EU. Komisija preiskuje, ali nacionalne davčne prakse držav članic v določenih primerih lahko predstavljajo nedovoljeno državno pomoč. "Sestavljamo sestavljanko prakse odmerjanja davkov v EU," je poudarila evropska komisarka, pristojna za konkurenco, Margrethe Vestager. "Manjka nam še nekaj koščkov; za celovit pregled potrebujemo informacije iz Estonije in Poljske," je dodala. V Bruslju so davčne prakse članic pod drobnogled vzeli junija 2013, zahtevo po posredovanju informacij s strani vseh članic pa so podali decembra lani. Na podlagi prejetih informacij je komisija v ponedeljek od 15 držav članic zahtevala posamezne davčne odločbe za določene primere.
Slovenija je sicer ena od petih članic, pri katerih na podlagi pridobljenih informacij komisija zaenkrat ni videla potrebe po pridobitvi posameznih odločb, so še pojasnili v Bruslju.
