Novice Svet24

Kot piše v obrazložitvi, si je OPCW najprestižnejšo nagrado prislužil s svojimi obsežnimi prizadevanji za odpravo kemičnega orožja. Konvenciji ZN, ki sta prepovedali najprej uporabo in kasneje še proizvodnjo in shranjevanje kemičnega orožja, ter delo OPCW "so uporabo kemičnega orožja opredelili kot tabu po mednarodnem pravu".

Norveški odbor je obenem spomnil, da je imela razorožitev posebno mesto v oporoki Alfreda Nobela, izumitelja dinamita in očeta Nobelovih nagrad. Zato so v minulih desetletjih z izbiro nagrajencev že večkrat izpostavili potrebo po odpravi jedrskega orožja, z letošnjo nagrado pa želijo prispevati še k odpravi kemičnega.

"Zadnji dogodki v Siriji, kjer je bilo kemično orožje znova uporabljeno, so izpostavili potrebo, da se prizadevanja za odpravo kemičnega orožja še okrepijo. Nekatere države še vedno niso članice OPCW. Nekatere države niso upoštevale roka za uničenje svojega kemičnega orožja, ki se je iztekel aprila 2012. To še posebej velja za ZDA in Rusijo," še piše v obrazložitvi.

Prvi mož OPCW Ahmet Üzümcü je v prvem odzivu poudaril, da je podelitev nagrade priznanje za prizadevanja organizacije "v smeri globalnega miru v minulih 16 letih". Nobelova nagrada za mir po njegovem mnenju pomeni pomembno priznanje prizadevanjem OPCW za svetovni mir v minulih letih ter še posebej "zelo pomembno" podporo sedanjemu delu uslužbencev OPCW v Siriji, "ki se zelo pogumno trudijo izpolniti svoj mandat".

Na razglasitev so se med prvimi odzvali v EU, ki je Nobelovo nagrado za mir prejela lani. Kot je izpostavil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ta nagrada potrjuje pomembno vlogo OPCW pri omejevanju kemičnega orožja. Dejal je še, da je odprava kemičnega orožja enkrat za vselej "kolektivna odgovornost mednarodne skupnosti".

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je poudaril, da je organizacija v veliki meri prispevala k odstranjevanju in omejevanju širjenja kemičnega orožja. "Predvsem zaradi njenih naporov je bilo uničenih 80 odstotkov registriranega kemičnega orožja," je dejal Ban.

Francoski predsednik Francois Hollande si želi, da bi dala Nobelova nagrada OPCW še dodaten zagon pri njegovi nalogi "v celoti in dokončno uničiti arzenal kemičnega orožja po vsem svetu". Norveški premier Jens Stoltenberg je izbiro letošnjega dobitnika prestižne nagrade pohvalil kot "zelo aktualno", nemški zunanji minister Guido Westerwelle pa meni, da bo to dalo "nov zagon razoroževanju po vsem svetu".

Izbor nagrajenca je pozdravila tudi Slovenija. Na MZZ odločitev odbora za nagrade vidijo kot "novo spodbudo, da skupaj dosežemo naš končni cilj - svet brez orožij za množično uničevanje". Med drugim so izpostavili, da je Slovenija v letih 1999 in 2000 sodelovala v izvršnem svetu OPCW, prispevala pa je tudi inšpektorja, ki je sodeloval v mednarodnih inšpekcijah.

Tudi predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek odločitev o izboru OPCW pozdravlja. Delovanje izbrane organizacije je označila kot "izjemno pomembno", so sporočili iz premierkinega kabineta.

OPCW je pristojen za izvajanje konvencije za prepoved proizvodnje in shranjevanja kemičnega orožja iz leta 1997. Do danes je k njej pristopilo 189 držav. Slovenija jo je podpisala med prvimi leta 1993, Sirija pa naj bi k njej uradno pristopila prav ta ponedeljek, 14. oktobra.

OPCW je neodvisna organizacija, ki pa tesno sodeluje z ZN. Njena naloga je preverjanje zalog kemičnega orožja in kapacitet za njegovo proizvodnjo v državah pogodbenicah ter nadzor nad njihovim uničenjem. Organizacija nudi tudi tehnično pomoč državam pri uničenju tega orožja.

V primeru suma uporabe kemičnega orožja lahko OPCW pošlje svoje inšpektorje na teren, da preverijo, ali so bile kemikalije res uporabljene le v civilne namene. Od leta 1997 so tako opravili več kot 5000 inšpekcij v 86 državah in pri tem uničili dobrih 58.000 ton s strani držav prijavljenega arzenala, kar predstavlja več kot 80 odstotkov vseh znanih zalog.

OPCW se v zadnjem času omenja predvsem v povezavi s svojo težavno misijo v Siriji, kjer naj bi do sredine prihodnjega leta uničila celoten kemični arzenal. Inšpektorji OPCW so tokrat prvič prisiljeni svoje delo opravljati, medtem ko v državi poteka krvava vojna.

Naloga je po besedah slovenskega strokovnjaka za kemično orožje, višjega častnika Generalštaba SV Marjana Tuška, zelo zahtevna, tudi zato, ker se ne ve natančno, kaj čaka inšpektorje in na katere nevarne snovi bodo naleteli. Kot je za STA pojasnil Tušak, naj bi se operacija uničenja sirskega kemičnega orožja zaključila v letu dni, lahko pa se tudi zavleče, tudi zaradi velikega števila lokacij, na katerih so proizvajali to orožje.

Nobelova nagrada za mir vsako leto pritegne veliko pozornosti in je predmet burnih špekulacij. Seznam nominirancev za nagrado ostane tajen kar 50 let. O letošnjem je tako znano le, da je bil rekordno dolg, saj je bilo na njem 259 posameznikov in organizacij. Med letošnjimi favoriti se je med drugim omenjala mlada pakistanska borka za pravice deklic do izobraževanja Malala Jusafzaj, slovenska vlada pa je podprla nominacijo slovenskega misijonarja na Madagaskarju Pedra Opeke.

Nagrada je vredna okoli 920.000 evrov in bo podeljena tako kot vse ostale Nobelove nagrade 10. decembra na obletnico smrti Alfreda Nobela, a za razliko od preostalih v skladu z običajem v Oslu in ne Stockholmu.

Od leta 1901, ko je bila podeljena prva Nobelova nagrada za mir, so jih doslej podelili skupno 94. Med nagrajenci je bilo 15 žensk, povprečna starost nagrajenca do leta 2012 pa je 62 let.