Golob je poudaril, da je priznanje Palestine samo eden od korakov, ki bi prispeval k olajšanju trpljenja prebivalcev Gaze, "zagotovo pa ni ne edini, niti ne bo zadoščal". Med državama obstaja konsenz o potrebi po priznanju neodvisne palestinske države v mejah iz leta 1967, a kot je dejal Golob, namenoma ne želi govoriti o časovnici, saj da ni vse odvisno zgolj od Madrida in Ljubljane, pač pa številnih drugih dejavnikov. Pri tem je izpostavil prihajajoče glasovanje o sprejetju Palestine med polnopravne članice ZN.
Tudi Sanchez je opozoril na hude razmere v Gazi, kjer da se dva milijona ljudi sooča z lakoto. "Imamo več poti, ki jim lahko sledimo, vendar morda ne želimo. Prva je eskalacija odnosov, torej še nadaljnje poslabšanje, česar si ne želimo, druga pot, ki jo lahko izberemo, pa je mednarodno priznanje in diplomacija," je na skupni novinarski konferenci povedal Sanchez in ob tem izrazil upanje, da bi slednja vodila k trajnostnemu miru na Bližnjem vzhodu.
Tudi v luči nedavnih iranskih povračilnih napadov na Izrael je opozoril, da se Bližnji vzhod približuje prepadu.
Oba premierja sta sicer pohvalila odnose med državama, Golob pa je povedal, da sta naslovila tudi temo skupne seje vlad, ki da se bo odvila najverjetneje septembra ali oktobra v Španiji. Ta bo po njegovih besedah služila poglabljanju odnosov in krepitvi gospodarskega sodelovanja.
Na turneji po Evropi
Španski premier iz vrst socialistov je Slovenijo obiskal v okviru turneje po Evropi, s katero želi razširiti skupino držav, ki bi priznale Palestino.
Golob in Sanchez sta že konec marca ob robu vrha EU skupaj s kolegoma iz Irske in Malte sprejela skupno izjavo, v kateri so voditelji izrazili pripravljenost priznati Palestino, ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne.
Strinjali so se tudi, da je nujno takojšnje premirje, brezpogojna izpustitev talcev ter hitro, obsežno in trajno povečanje dostav humanitarne pomoči na območje Gaze, kjer je bilo v izraelskih napadih v zadnjih šestih mesecih ubitih več kot 34.000 ljudi, še več kot 76.000 je ranjenih.
Po pogovorih s Sanchezom je pripravljenost priznati Palestino in podpreti njeno polnopravno članstvo v ZN v petek izrazil norveški premier Jonas Gahr Store. Novi irski premier Simon Harris, čigar država je že večkrat nakazala, da bi priznala Palestino, pa je ob obisku Sancheza dejal, da se priznanje približuje. Dodal je, da s španskim kolegom želita za to pridobiti čim več držav, da bodo odločitvi dali večjo težo in s priznanjem poslali močnejše sporočilo.
Sanchez se je v ponedeljek v Madridu srečal z novim predsednikom portugalske vlade Luisom Montenegrom, ki pa je dejal, da Portugalska še ni pripravljena priznati palestinske države, saj da želi počakati na usklajen pristop znotraj EU in Združenih narodov.
Po današnjih pogovorih z Golobom se bo Sanchez kmalu sestal še s predsednikom belgijske vlade Alexandrom de Croojem, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.
Od leta 1988 je sicer Palestino doslej priznalo okoli 140 od 193 držav članic Združenih narodov. Ima tudi status opazovalke v ZN, ni pa polnopravna članica te organizacije. Za to si Palestina po neuspešni prošnji leta 2011 v zadnjem času znova prizadeva, Slovenija pa je napovedala, da bo v Varnostnem svetu ZN glasovala za polnopravno članstvo Palestine v ZN.
