Na najbolj ogroženem mestu na Poljani pri Prevaljah je namreč po podatkih portala Preiskovalno.si 25.000 kubičnih metrov nevarnega mulja. To količino onesnažene zemlje s kar 17-krat preseženo mejno vrednostjo cinka, 23-krat preseženo količino rakotvornega kadmija in prav tako rakotvornega svinca, ki ga je v zemljini za 20-krat preveč, bi moralo odpeljati več kot sto tovornjakov, pišejo na straneh Preiskovalno.si. Ob tem pa opozarjajo, da so nekateri mulj od začetka prijemali z golimi rokami, prav tako so se ga nadihali med čiščenjem domov, cest in polj, pa tudi v času njegovega odlaganja, ko so težki tovornjaki v vetrovnem vremenu ob Mežo dovažali ogromne količine rakotvornih naplavin.
Nekateri rešitev vidijo v testiranju celotne populacije
Kot navaja omenjen portal, stane testiranje krvi na kadmij, svinec in cink, težke kovine, s katerimi je zasičen mulj na Prevaljah manj kot 60 evrov. Po njihovih navedbah je cena vseh treh testiranj v enem od ljubljanskih laboratorijev 58 evrov. Glede na število prebivalcev Prevalj bi država za analizo njihove krvne slike odštela največ 276 tisoč evrov, oziroma znatno manj glede na znano dejstvo, da bodo mlajše otroke tako ali tako povabili na odvzem krvi v okviru sanacijskih ukrepov. Če pa bi testiranje na rakotvorne snovi razširili na vse Korošce, bi cena pregledov znašala dobrih 4,2 milijona evrov.
Za sanacijo onesnaženih zemljin je sicer v državnem načrtu predvidenih 641 milijonov evrov, od skupno 9,9 milijarde evrov težke ocene popoplavne obnove.
Presikovalno.si ob tem še piše, da se številni Korošci sprašujejo, ali bo država ob vsem nesmiselnem trošenju javnega denarja v zadnjih mesecih omogočila tudi odraslim prebivalcem degradiranega območja testiranje krvi in na podlagi znanih rezultatov tudi ustrezno zdravljenje, predvsem pa hitro in učinkovito očiščenje poplavljenega območja vseh nanešenih strupov in rakotvornih snovi.
Prevaljski župan bo sam iskal rešitev
Prevaljski župan Matic Tasič je za portal dejal, da pripravljajo pobudo za monitoring tudi odraslih prebivalcev. »Meža je v poplavah 4. avgusta prinesla ogromne količine onesnaženega mulja z večkrat preseženo vsebnostjo svinca, kadmija in cinka. Zelo zaskrbljujoče je, da se je že pri odraslih ljudeh pokazala presežena vrednost težkih kovin v krvi, kako je šele pri otrocih?!« se sprašuje župan, ki je kot predstavnik občine naročil analize mulja pri pristojnih institucijah, alarmantni izsledki raziskave pa kažejo, da je potrebno nevaren odpadek takoj odstraniti in prebivalce ustrezno zaščititi.
Ob tem se država opira na razmere pred poplavami, ko je bila pokrajina izpostavljena težki industriji železa ter pridobivanju svinčene in cinkove rude. A Tasič vztraja: »Na Prevaljah pred poplavami ni bilo presežene koncentracije težkih kovin v zemljini, sedaj pa imamo velike količine tega nevarnega odpadka, ne vemo pa, kaj je ostalo v zemljini po vrtovih in zelenici, ki je bila poplavljena. V zadnjem mesecu nismo dobili nobene konkretne rešitve za ta nevarni odpadek.«
Za mulj, ki je določen kot nenevaren inerten odpadek in se lahko uporabi v gradbenih projektih, je bilo dogovorjeno, da ta vrsta mulja ostaja v občinah, kjer je, in se porabi v gradbenih projektih v teh občinah, vendar pa v rezultatih analiz, ki jih je naročila občina, »nismo zaznali mulja, ki bi bil primeren za gradbene namene, vsaj ne v naši občini.«
Župan nima podatkov, da bi imela vlada pripravljen resnejši strateški načrt za reševanje pokrajine iz primeža rakotvornih kovin, pred dobrim tednom so šele objavili javno naročilo za odvoz nevarnega mulja v tujino. »Zahtevamo in pričakujemo takojšnjo odstranitev naplavljenega nevarnega mulja in ostalih naplavin, če ne, bomo rešitev iskali sami na stroške države,« je odločen župan Tasič, ki ne bo dopustil, da bi degradirana območja ostala pozabljena in nevarna za življenje.
Ob tem spomnimo, da je predviden odvoz okoli 1700 ton mulja, ki je pretežno odložena ob reki Meži, in sicer na meji med občinama Mežica in Prevalje. Manjša količina se nahaja v občini Dravograd na območju Otiškega Vrha. Rok izvedbe javnega naročila je najkasneje šest mesecev od podpisa pogodbe. Za del naplavljenega mulja, ki je opredeljen kot nenevaren odpadek, pa je koroški center za ravnanje z odpadki Kocerod pripravil program, po katerem bi na odlagališče Zmes na območju občine Prevalje sprejeli skupno 10.000 kubičnih metrov nenevarnega mulja.
NIJZ v ponovitev ukrepov iz leta 2007, vendar brez rešitev za odraslo populacijo
Ker se je kakovost okolja v Zgornji Mežiški dolini s poplavami absolutno poslabšala, bo NIJZ ponovil ukrepe iz leta 2007, ko so začeli s testiranji krvi najmlajših in izvajali ukrepe za zmanjšanje prašenja z menjavo zemljine, mivke ter spiranjem površin. Nimajo pa informacij o visokih vsebnostih svinca pri odraslih. "Občasni testi, ki jih poznamo, pa so bili skoraj vedno nižji od referenčne vrednosti, ki jo navajajo laboratoriji (30 µg/l). Smo pa redno testirali populacijo mlajših otrok. Vsako leto otroke od 24 do 48 mesecev in prav to skupino smo povabili na odvzem vzorcev krvi in to iz vseh petih občin vzdolž toka reke Meže,« pravijo na NIJZ, kjer so z odvzemi krvi pri najmlajših že začeli. »V kolikor bi tukaj ugotovili visoke vrednosti, bi bile smiselne preiskave tudi v populaciji odraslih,« so dodali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer zanikajo možnost, da bi vlada spodbujala izvedbo testiranja krvi tudi za starejše prebivalce z ogroženega območja.
Obenem priznavajo, da je mulj strupen in bi ga bilo zaradi nevarnosti potrebno čimprej ustrezno odstraniti. V vmesnem času pa bi morali pristojni, še dodajajo na NIJZ, poskrbeti za »začasne ukrepe za preprečevanje dvigovanja prahu iz teh kupov (npr. prekrivanje) in opozarjanje prebivalcev, da ne hodijo na ta območja in ne rokujejo s tem materialom. Mulj kot tak še ne predstavlja tveganja za zdravje. Lahko ga predstavlja, če pride do izpostavljenosti. Predvsem, kadar ga užijemo ali vdihnemo v obliki drobnega prahu. Lahko bi rekli, da na srečo delovanje pri tovrstni izpostavljenosti ni akutno, ampak mora biti izpostavljenost nekoliko daljša.«
Bo življenje v Mežiški dolini še sploh varno?
Na vprašanje, ali je torej bivanje v takšnem okolju na dolgi rok sploh še varno, in, ali je pričakovati, da se bo obolevnost zaradi strupenih elementov, prisotnih v mulju, na tem območju še povečevala, na NIJZ odgovarjajo, da »težko govorimo o obolevnosti, saj ima svinec zelo različne vplive na zdravje, v različnih življenjskih območjih. Vpliva na različne organe, največkrat deluje kronično. Ob zdajšnji kronični izpostavljenosti so učinki manj očitni, kot so bili v preteklosti, ko so bili predvsem rudarji močno izpostavljeni in so se pojavljali akutni vplivi na zdravje in je bila v Črni na Koroškem tudi bolnišnica. Vemo pa, da svinec na daljše obdobje lahko precej škodi zdravju in so zato na mestu ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti.« Portal Preiskovalno.si ob tem opozarja, da pri NIJZ povsem pozabljajo na kar 23-krat presežene vrednosti kadmija, ki po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskovanje raka spada v prvo kategorijo rakotvornih snovi.
Povečane in presežne vrednosti težkih kovin v krvi odraslega Korošca
Eden od Korošcev, ki se v zadnjih mesecih ukvarja s posledicami poplavnih ujm na svojem domu je tudi Prevaljčan Peter Slanič, ki je ob tem začutil zdravstvene spremembe, osebna zdravnica pa ga je napotila na odvzem krvi. Rezultati so bili osupljivi, ima povečane vrednosti cinka, rakotvorni kovini kadmij in svinec pa sta na meji dopustnega, in sicer le po treh mesecih bivanja na Koroškem, saj je prej 23 let živel drugje. Da so nevarni delci v njegovo kri zašli z vdihovanjem strupenega prahu, ki se dviga in raznaša po dolini iz odloženega mulja, mu je, kot je povedal v prispevku za Presikovlano.si, zagotovila tudi njegova zdravnica.
Bo sledila skupinska tožba?
Slanič, ki še ni prejel zadovoljivega odgovora, kako naj se težkih kovin znebi in kaj lahko sam naredi v prihodnje, razmišlja tudi o odškodninski tožbi. »Če država ne misli ukrepati v doglednem času, potem razmišljam, da s somišljeniki vzamemo stvari v svoje roke in s pravnimi sredstvi poskušamo doseči osnovno človekovo pravice do čistega okolja in vode. Med drugim tudi s skupinsko tožbo države. Si pa tega ne želim, želim si da je v tej državi še tako stanje, da prevlada zdrav razumem. Če ljudje stopimo skupaj, lahko premikamo gore, premaknemo lahko tudi Peco,« pravi Prevaljčan.
Koroški poslanec Dušan Stojanovič pravi, da bodo našli trajno rešitev za strupeni mulj
Pri Preiskovalno.si so za izjavo glede pereče problematike zaprosili tudi poslanca Gibanja Svoboda Dušana Stojanoviča, ki je med drugim dejal, da naj bi v naslednjih šestih mesecih našli trajno rešitev za strupeni mulj. Z dvema poslanskima pobudama je, kot je poudaril, ne samo »pridobil podporo za nadaljevanje financiranja mokrega čiščenja ter v dogovoru z ministrom s tem zagotovil sredstva za izvajanje programa preventivnega čiščenja okolja ter nadaljevanja ukrepov, ki jih je že v preteklem programu sanacije težkih kovin opredelil NIJZ,« ampak tudi sprožil aktivnosti na področju reševanja zdravstvene in okoljske problematike na prizadetih območjih, vključno z monitoringom svinca v krvi otrok, zdravstvene preglede s svetovanjem pri otrocih in družinah, kjer je bilo ugotovljeno povečano tveganje za zdravje, vzorčenje tal na izbranih mestih, laboratorijske analize tal in rastlin, izdelave ocen tveganja za zdravja.
»Menim, da bi navedeni ukrepi lahko predstavljali uvod v dolgoročni program sanacije, kjer bo potrebno obnoviti infrastrukturo, pri tem pa ukrepe izvajati v smeri, da bodo dolgoročno preprečevali izpostavljenost svincu – uporaba neonesnaženih gradbenih materialov, intaktne gradnje cest brez prašnih bankin, ureditve čistih tal za vrtnarjenje in igro otrok, varna odstranitev odpadkov. Sam torej bdim nad tem, da bo v Zakonu o obnovi in razvoju problem ustrezno naslovljen in za sanacijo opredeljena tudi finančna sredstva,« je še povedal koroški poslanec, ki v učinkovitem pristopu k sanaciji vidi tudi »priložnost za ureditev stvari, ki bi morale biti urejene že davno prej.«
