Če je izdajanje dovoljenj za morjeplovce še do pred kratkim potekalo tako, da so uslužbenke na kartončke lepile fotografije, nanje udarile žige in jih plastificirale, je od septembra drugače. »Čas je takšen način že zdavnaj povozil,« je jasen Jadran Klinec, direktor Uprave RS za pomorstvo. Tudi varnostni žigi niso bili več ustrezni.
Novo potrdilo je na obrazcu iz polikarbonata in ima vgrajene številne zaščitne elemente. Nekateri so vidni s prostim očesom, drugi pod ultravijolično svetlobo. Ima tudi QR-kodo. Klinec je pojasnil, da je bil prehod na novo obliko predviden že vrsto let, pred tem pa je bilo treba zaradi nove oblike in vsebine na izpitu spremeniti tudi pravilnike. Do zdaj so jih izdali 1018, od tega je 63 takih, ki so nadomestila stara.
Nova potrdila, ki jih izdeluje zunanji izvajalec Cetis, so podobna osebnim izkaznicam in vozniškim dovoljenjem za vozila. Nova oblika je prijaznejša tudi za uporabnike, ki jih imajo pogosto na čolnih, kjer so velikokrat na soncu in zlahka pridejo v stik z vodo, ki jih uniči. Plastika pa je bolj obstojna.
Število odkritih ponaredkov je odvisno od nadzora
Poleg tega je bilo mogoče stara potrdila enostavneje ponarediti. »Na terenu smo zasledili ponarejene izpite. Bili so skoraj enaki kot originali. Žige se je dalo enostavno natisniti in nato plastificirati, vodni žig ni bil tako učinkovit in se ga je dalo ponarediti,« pojasnjuje Klinec. Ponaredke so prepoznali po podpisih predstojnikov, ki niso ustrezali originalnemu podpisu uslužbenca, ki naj bi podpisal potrdilo.
Število odkritih ponaredkov je odvisno od nadzora, pojasnjuje Klinec. Bolj kot je ta intenziven, več je odkritih ponaredkov. Na upravi upajo, da je z novimi izkaznicami ponarejevalcem odklenkalo.
Klinec poudarja, da morajo morjeplovci – preden se odpravijo na morje – dobiti osnovno znanje. Pozneje lahko to znanje in veščine še dopolnjujejo. »Stremimo k temu, da imajo naši morjeplovci ustrezno izobraževanje. Osvojiti morajo znanje iz petih predmetov. To se pozna tudi na morju, saj imamo relativno nizko število nesreč, če se primerjamo z Italijo in s Hrvaško,« ugotavlja prvi mož uprave za pomorstvo.
V Italiji denimo upravitelji čolnov, dolgih do sedmih metrov in pol ter z motorji do 29 kilovatov oziroma 40 »konjev«, izpita ne potrebujejo. Pri nas velja, da izpit za voditelja čolna ni potreben za upravljanje čolnov do sedem metrov in z motorjem moči do 7,35 kW ali vodnih skuterjev. Kandidat, ki želi opravljati izpit, pa mora biti star najmanj 16 let.
To se pozna tudi na morju in pri številu nesreč. Kolegi iz Hrvaške opozarjajo, da tujci pri njih opravijo hitre izpite, za malo obalno plovbo, samo za to, da imajo dovoljenja, a je znanje, ki ga tako dobijo, precej okrnjeno. »Naš model je za naše razmere ustrezen,« meni sogovornik. Vsako leto izdajo od tri tisoč do pet tisoč dovoljenj.
Stara potrdila bo treba zamenjati
Stara potrdila bodo morali vsi zamenjati v petletnem prehodnem obdobju. Tiste, ki to želijo narediti čim prej, na upravi pozivajo, naj ne prihajajo v času navtične sezone, ko imajo njihovi uslužbenci največ dela. To naj raje storijo v zimskem času.
Nova potrdila omogočajo tudi preverjanje veljavnosti na portalu e-Uprava. Do zdaj sta obstajali dve bazi podatkov, ena v papirnati obliki, ki se ni digitalizirala, po letu 2012 pa so podatke začeli vnašati v digitalni obliki. Vse, kar je bilo v tiskani obliki, so morali »pretipkati« v elektronsko obliko. Klinec je pojasnil, da so s tem skoraj končali, tako da bo možno tudi za ta dovoljenja v e-Upravi preveriti veljavnost. »Tudi na morju bo za nas in za policiste oziroma za vse, ki bi to potrebovali, lažje preverjati. Vse, tudi arhivski del, bo v enotni bazi na e-Upravi.«
Klinec je zadovoljen, da so zdaj to uredili, v prihodnje predvidevajo še nekaj sprememb, vendar ne pri izdaji potrdil. So pa s tem na upravi razbremenili še en delovni proces, kar bo omogočilo, da se bo lahko vsaj ena uslužbenka prednostno ukvarjala z zadevami, ki so povezane s profesionalnimi pomorščaki.
