Slovenska policija je letos obravnavala že več kot 40.000 oseb, ki so nedovoljeno vstopile v državo. Direktor Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi Marko Gašperlin je zato danes podrobneje predstavil aktivnosti policije v zvezi s preprečevanjem nedovoljenih vstopov v Slovenijo in obvladovanjem povečanega migracijskega toka.
Kot je poudaril, so policisti danes zjutraj na nekaterih najbolj kritičnih delih meje, zlasti s Hrvaško, še okrepili svoje aktivnosti. "Trenutno gre za območje policijskih uprav Novo mesto in Koper, kjer podatki in analize policije kažejo na največjo obremenjenost. Poudarjamo, da ne gre za vzpostavitev notranje kontrole na meji, ampak za okrepljene izravnalne ukrepe, ki jih v policiji že ves čas izvajamo na obmejnih območjih. Naše aktivnosti bodo še naprej usmerjene v zagotavljanje varnosti ob notranjih mejah, predvsem pa v odkrivanje in prijetje tihotapcev in odkrivanje druge čezmejne kriminalitete ter s tem zagotavljanje varnosti vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije," je dejal Gašperlin.
Po neuradnih informacijah portala 24ur Slovenija nadzor na mejah zaostruje po vzoru Italije. Za mejnimi prehodi na območju PU Novo mesto, in sicer pri železniškem nadvozu Rigonce, Trnovcu pri Metliki, na Obrežju pri Kalinu, ter na območju PU Koper v krajih Rakitovec, Podgorje in Sočerga naj bi vzpostavila nadzorne točke. Policija obenem za mejnim prehodom Obrežje izvaja opazovalno službo. Na Generalni policijski upravi (GPU) sicer zanikajo, da bi šlo za ponovno uvajanje nadzora na meji s Hrvaško. Kot je povedala tiskovna predstavnica GPU Maja Ciperle Adlešič, je policija le okrepila svoj nadzor na točkah, po katerih v državo prihajajo migranti. V ta namen je okrepila mobilne policijske patrulje, ki na omenjenih koridorjih izvajajo nadzor. Poudarila je, da ne gre za vzpostavitev notranje kontrole na meji, ampak za okrepljene izravnalne ukrepe, ki jih v policiji že ves čas izvajajo na območjih ob meji. Njihove aktivnosti so usmerjene v »varovanje notranje meje ter v odkrivanje in prijetje tihotapcev in odkrivanje druge čezmejne kriminalitete ter s tem zagotavljanju varnosti vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije.«
Več o novem režimu nadzora na meji je na novinarski konferenci pojasnil notranji minister Boštjan Poklukar. Potrdil je, da je policija zjutraj na najbolj kritičnih delih meje s Hrvaško okrepila način dela, in sicer zaenkrat na območju PU Novo mesto in PU Koper. Ti dve območji sta namreč glede na podatke najbolj obremenjeni. Je pa Poklukar poudaril, da v tem primeru nikakor ne gre za vzpostavljanje notranje kontrole, temveč zgolj za okrepljene izravnalne ukrepe. »To je pomembna razlika,« je dejal in dodal, da so ukrepi še vedno usmerjeni v odkrivanje tihotapcev in druge čezmejne kriminalitete. Minister je pojasnil, da je policija po širitvi schengna na začetku tega leta spremenila delo na meji, kjer so se mobilnim patruljam, ki tako imenovane izravnalne ukrepe izvajajo v notranjosti države, v tem delu pridružile patrulje, ki poostren nadzor izvajajo v bližini nekdanjih mejnih prehodov. Tako bodo na kontrolnih točkah na območjih teh dveh policijskih uprav policisti izvajali nesistematične kontrole. V praksi to po navedbah Poklukarja pomeni, da policisti na kontrolni točki vozilo, ki se jim zdi sumljivo, ustavijo, pri čemer nato glede vprašanja, ali gre za osebo v normalnem tranzitu, presoja policist.
Je pa Poklukar poudaril, da je ključno zagotoviti učinkovit nadzor na zunanjih mejah, kar pa je skupna odgovornost Evropske unije. Ukrepa notranje kontrole na meji s Hrvaško pa po njegovih zagotovilih trenutno ni na mizi. »A nikoli ne reci nikoli,« je dodal.
Obstaja veliko težav
Po navedbah direktorja Uprave uniformirane policije Marka Gašperlina je policija letos zaradi nedovoljenega prehoda meje obravnavala že več kot 41.000 oseb, pri čemer so prijeli 275 tihotapcev. Po njegovih navedbah težavo predstavlja dejstvo, da 98 odstotkov prijetih tujcev izrazi namero za mednarodno zaščitom zaradi česar jih predajo v azilne domove, kjer pa večina ne počaka na zaključek azilnega postopka. V primeru, ko jih policija znova pridrži, jih mora znova tudi vrniti v azilnimi dom. S temi problemi se po njegovih navedbah srečujejo bolj ali manj vse države EU, ki veljajo za tranzitne. Kot težavo je izpostavil tudi zakonodajo EU in slab nadzor na zunanjih mejah, kjer je kritična zlasti meja med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Težavo predstavlja tudi neusklajena vizumska politika. Državljani Rusije, Turčije in Kitajske denimo zakonito vstopijo v Srbijo ali Bosno in Hercegovino, nato pa nezakonito vstopijo v Slovenijo in zaprosijo za azil.
Tudi Gašperlin je sicer poudarit, da tokratnega okrepljenega nadzora na meji ne gre enačiti s ponovno uvedbo mejne kontrole, kot jo na avstrijsko-slovenski meji izvaja Avstrija.
Težavo moramo reševati skupaj
Medtem se je po poročanju hrvaškega portala Index.hr na poročila o uvedbi nadzora na mejah danes odzval predsednik hrvaškega sabora postal Gordan Jandroković. Po njegovih navedbah Slovenija s tem ne izkazuje nezaupanja do hrvaškega nadzora zunanje schengenske meje, temveč gre za »odgovor na pojav, ki se dogaja in ogroža Evropo.« Dodal je, da se bo hrvaška stran pogovarjala s slovenskimi »prijatelji,« s katerimi ima »zelo odprt dialog.« Dejal je še, da imamo na tem področju skupen problem, ki ga moramo tudi skupaj reševati. »Hrvaška ima na mejah več kot šest tisoč policistov, videli bomo, ali bo treba ta nadzor še okrepiti.«
Želijo jih prestrezati čim bližje meji
V zadnjem letu, odkar je v schengen vstopila Hrvaška, je namreč zaznati velik porast nedovoljenih migracij. Kot je nedavno pojasnil vodja oddelka za državno mejo in tujce na PU Novo mesto Bojan Tomc, so na območju PU Novo mesto letos obravnavali že 32.500 tujcev, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo, pri čemer je bilo v enakem obdobju lani takih prehodov samo približno 5000. Težišče migracijskih tokov se je z Bele krajine sicer premaknilo na območje Posavja, policija pa je na najbolj kritičnih območjih povečala nadzor tako s patruljami kot tehničnimi sredstvi. Do preusmeritve je po ocenah policije prišlo še pred vstopom Hrvaške v schengensko območje. Po pojasnilih Tomca je eden od razlogov ta, da vse več migrantov na Hrvaškem izrazi namero za azil, zato jih pripeljejo v azilne domove na območju Zagreba, ki pa je geografsko zelo blizu Posavja. Tomc je takrat pojasnil še, da poskuša policija med drugim migrante prestrezati čim bliže meji, da ne zahajajo v naselja in povzročajo nelagodja med krajani.