Vlada, ki vse od začetka leta napoveduje, da bo leto 2023 leto reform, se bo prihodnji teden na Brdu pri Kranju sestala tretjič letos. Kot prioritetno so koalicijski partnerji, ki za zdaj v skupnih izjavah ostajajo enotni, v januarju že obravnavali izhodišča reforme zdravstvenega sistema, februarja pa še reformo plačnega sistema.
Tokrat bodo pogledi koalicijskih Gibanja Svoboda, SD in Levice usmerjeni v napovedano davčno reformo, pri čemer naj bi poskušali predvsem iskati soglasje o tem, kje iskati nove davčne vire, dolgoročni cilj pa ostaja poenostavitev davčnega sistema.
Davčna reforma napovedana že pred časom, neznank še vedno veliko
Obsežnejšo davčno reformo je sicer vlada napovedala že lani poleti, ko je kmalu po nastopu mandata pripravila le razveljavitev dela v času prejšnje vlade uveljavljenih sprememb pri dohodnini. "Vlada bo predlog davčne reforme predstavila sredi marca, šla pa bo v smeri, da bodo bistveno bolj premožni za svoje premoženje pošteno plačali davke," je februarja letos v DZ povedal premier Robert Golob.
Napovedal je znižanje obremenitve plač, a kot je poudaril, "nameravajo pred tem poskrbeti za to, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od večine ostalih, za to premoženje pošteno plačali davke". Več podrobnosti ni razkril, saj da se bodo o tem najprej dogovorile koalicijske stranke na vrhu sredi prihodnjega tedna.
Vlada je sicer davčno reformo napovedovala že pred volitvami in tudi v koalicijski pogodbi piše, da želijo "uvesti celovit sistem progresivne obdavčitve premoženja z namenom dolgoročnega financiranja socialnih in razvojnih politik države in lokalnih skupnosti". Uvedba davka na nepremičnine v njej ni omenjena, naj pa bi z davkom na premoženje zamenjali sedanje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in sorodne davščine.
Razmišljanja naj bi šla med drugim tudi v smeri preoblikovanja olajšav pri davku od dohodka pravnih oseb in sistema obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov, v katerega so sicer posegli že z zadnjo novelo zakona o dohodnini. Znano je tudi, da želi koalicijski trojček spodbujati sodelovanje delavcev pri upravljanju in njihovo vključevanje v lastništvo podjetij, tudi z njihovo udeležbo pri dobičku.
V vladnih vrstah tudi ocene o nujnosti davčne reforme za izvedbo ostalih napovedanih reform
V torek sicer konkretnejših rešitev, ki jih bo prinesla davčna reforma, še ni pričakovati, koalicijski partnerji se bodo po napovedih seznanili z analizo stanja, določiti si želijo tudi časovnico.
Kljub temu, da v največji vladni stranki Gibanje Svoboda zatrjujejo, da njihova glavna prioriteta ostaja reševanje težav v zdravstvu in tako reforma zdravstvenega sistema, pa je v vladnih vrstah slišati tudi ocene, da mora biti davčna reforma osnova za izvedbo in financiranje vseh preostalih reform, ki jih vlada napoveduje za letos.
"Vrsta neposrednih koalicijskih ciljev nas zavezuje k obsežnim spremembam na vseh davčnih področjih," so tako v SD pred koalicijskim vrhom izpostavili za STA. Koalicijske zaveze namreč predvidevajo okrepljene in nove vire financiranja, zato so po njihovem mnenju davčni ukrepi predpogoj za izvedbo drugih koalicijskih zavez. Svoje predloge davčne reforme, ki bi po njihovi oceni morala iti predvsem v smeri progresivne dohodnine na kapitalske dohodke in celovite obdavčitve premoženja, bodo tako na koalicijskem vrhu predstavili in ponudili v usklajevanje tudi koalicijskim partnerjem, so navedli.
V Levici svojih pričakovanj pred koalicijskim vrhom za STA niso razkrili, saj da želijo najprej počakati na izhodišča, ki bodo predstavljena koalicijskim partnerjem.