Novice Svet24

STA

Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS

Cilj je 88.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in 3200 evrov povprečne plače

Na vprašanja o tem, kako je gospodarstvo preživelo leto 2022 in kaj ga čaka v naslednjem letu, je v imenu Gospodarske zbornice Slovenije odgovarjal Bojan Ivanc, glavni analitik. Njegova napoved je, da bodo poslovni rezultati podjetij oziroma njihovi finančni izkazi za leto 2022 izjemno dobri. Izjema naj bi bila le podjetja v energetskem sektorju, tako v distribuciji kot proizvodnji. Na vprašanje, ali je slovensko in svetovno gospodarstvo v krizi ali le pred velikimi izzivi, Ivanc odgovarja, da je slovensko gospodarstvo pred večjimi izzivi zaradi vpliva energetske draginje na poslovanje. »To je bolj izrazit izziv za industrijo materialov. Številne evropske države so sprejele ukrepe, ki bodo omilili del ekonomske škode, ki bo nastala v naslednjem letu v gospodarstvu, kar pozitivno vpliva na izvozne izglede. Rast izvoza bo tako po naši oceni zmerno pozitivna,« je razložil. O tem, ali je zeleni prehod rešitev za izzive na področjih pomanjkanja surovin in energije, meni, da lahko pomanjkanje energije in prehod na elektrifikacijo nadomestijo le veliki proizvodni obrati, kot so denimo jedrske elektrarne.

»To je del trajnostne energije. Pri surovinah moramo okrepiti načine reciklaže odpadnih materialov,« je zapisal. Skopo je naslovil tudi kadrovske izzive, s katerimi se srečuje gospodarstvo. »Delovne sile nam strukturno primanjkuje, ker so generacije, ki vstopajo na trg dela, manjše od tistih, ki se upokojujejo. Primanjkujejo isti poklici kot v regiji, in sicer najbolj v transportu, gostinstvu, gradbeništvu, socialnem varstvu, zdravstvu in pri specifičnih profilih v industriji,« je povedal. Kljub težavam na globalnih in domačih trgih pa so cilji slovenskega gospodarstva optimistični. Gospodarska zbornica ima pred seboj zelo jasne številke. Slovenska podjetja si želijo do leta 2030 letni izvoz dvigniti na 95 milijard evrov, dodano vrednost na zaposlenega dvigniti na 88.000 evrov ter delavcem zagotoviti povprečno plačo v višini 3200 evrov bruto. Glavne izzive v naslednjem letu pa Ivanc vidi v hibridni vojni zaradi geopolitičnih napetosti na vzhodu Evrope in v nevarnosti eskalacij v Tajvanu in na Bližnjem vzhodu. »Vsa ta tveganja pomenijo predvsem vpliv na višjo od načrtovane inflacije. Povsem mogoče je, da se bo geopolitično tveganje na vzhodu Evrope zmanjšalo, kar bi umirilo inflacijske pritiske,« je na koncu zmerno optimističen Bojan Ivanc.

Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager

Ključna bo zmožnost nenehnega prilagajanja

Združenje manager

Ena ključnih veščin menedžerjev je obvladovanje tveganj in negotovih situacij. Žal je treba priznati, da so pandemija, težave z dobavnimi verigami in pridobivanjem surovin, inflacija in energetska kriza ter pomanjkanje kadrov v povezavi z upadom generacij vendarle naredili poslovno okolje bistveno bolj nestabilno, zato so bile naloge, pred katere so bili postavljeni menedžerji, toliko zahtevnejše. Poleg tega je bilo leto 2022 v Sloveniji supervolilno, zaradi česar se država ni dovolj ukvarjala z razvojnimi ukrepi, uveljavljene pa so bile tudi spremembe, za katere menimo, da so korak nazaj, na primer na področju davčne zakonodaje, kjer se v Združenju Manager zavzemamo za bolj razvojno naravnano davčno politiko.

Nova normalnost, za katero strokovnjaki opozarjajo, da bo bolj ali manj povezana z nadaljnjimi krizami, je podjetja že v jesenskih mesecih postavila pred izzive, kako sploh načrtovati poslovanje v naslednjem letu, saj se okoliščine nenehno spreminjajo in terjajo nenehno prilagajanje. Ta tema je bila v ospredju tudi na velikem poslovnem forumu v Oslu in na našem Managerskem kongresu. Zmožnost nenehnega prilagajanja bo tako ključna – filozof Yuval Noah Harari pa na primer opozarja, da je za vodstveni kader v podjetjih nujno tudi to, da se nenehno uči, pridobiva nove veščine in znanja, sicer bodo postali nepomembni. Hkrati pa bo treba pozabiti tudi na nekatera že pridobljena znanja, ki v sodobnem svetu niso več relevantna.

V Združenju Manager se zavedamo, da bo naslednje leto zahtevno za slovenska podjetja in s tem za družbo kot celoto. Zaradi energetske krize je ogrožena konkurenčnost Evrope, znotraj nje pa tudi konkurenčnost slovenskih podjetij, ki so pretežno izvozno naravnana in na njih sloni naše gospodarstvo. Z vidika pridobivanja razvojnih kadrov in investicij v našo državo pa se bomo morali kot družba bolj zavedati, da v globalnem, konkurenčnem svetu ne tekmujemo le podjetja, temveč tudi države, zato moramo poskrbeti za atraktivno poslovno okolje. Skupaj z ljubljansko ekonomsko fakulteto in slovenskim menedžementom smo pripravili akcijski načrt za družbeno blaginjo, ki je širše politično sprejemljiv, le poskrbeti bo treba za izvajanje ukrepov, ki so v njem predlagani.

Joc Pečečnik, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov

»Država doslej ni uspela zagotoviti rešitev, s katerimi bi bili mi podjetniki zadovoljni«

Leto 2022 je bilo za podjetnike v več pogledih zahtevno. Od spomladi smo se soočali z nepričakovano visokimi cenami energentov, kar je za velik del gospodarstva resna težava, ki še vedno traja. Država doslej ni uspela zagotoviti rešitev, s katerimi bi bili mi podjetniki zadovoljni. Podjetnikom preglavice povzroča visoka inflacija, ki je vedno izziv, saj višjih vhodnih cen ni mogoče enostavno prenesti na končne produkte. Ne pozabimo na skrhane dobavne verige, kar pomeni otežene dobave, ki so predvsem težava za naša proizvodna in industrijska podjetja, med katerimi številna kot pomembni dobavitelji v avtomobilski in drugih industrijah delujejo na konkurenčnih tujih trgih.

Analitiki za prihodnje leto napovedujejo stagflacijo, torej sočasno visoko inflacijo in upad gospodarske rasti. Če se bo tak neugoden scenarij uresničil, bodo temu morali slediti ustrezni makroekonomski ukrepi in tukaj podjetniki računamo na pravilne odločitve države in regulatorjev. Ocenjujem, da bodo določeni ukrepi, na primer davčna zakonodaja, ki naj bi začela veljati prihodnje leto, pa tudi nedodelane rešitve, ko gre za energetiko, poslabšali poslovno okolje v Sloveniji. Resnično upam, da se bo na tem področju kaj spremenilo. Trenutni obeti poslovnega okolja za konkurenčnost naših podjetij namreč niso dobri: smo izvozno gospodarstvo, ki ima globalne tekmece, in če želimo ostati konkurenčni, potrebujemo temu ustrezne konkurenčne pogoje delovanja. V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov vztrajno opozarjamo tudi na omejitve, ko gre za privabljanje talentov z znanjem, saj zaradi visokih davkov ne moramo ponuditi stimulativnih pogojev in tako nismo konkurenčni sosednjim državam. Nisem prepričan, da se kot družba zavedamo, kako močno na ta račun izgubljamo dodano vrednost in razvojni potencial celotne države in družbe.

Od države pričakujem, da bo v letu 2023 naslovila zahtevne strukturne reforme. Izzivov ima veliko, od zdravstvene in pokojninske reforme do ustvarjanja kakovostnega poslovnega okolja. Čaka nas tudi energetska reforma, saj si moramo kot država zagotoviti energetsko samozadostnost. V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov smo pripravljeni prispevati znanje in rešitve za to, da nam bo šlo kot družbi bolje. Naš pogled in rešitve za uspešno družbo smo zapisali v naš manifest Uspešna Slovenija 2025.

Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije

»Pričakujemo razbremenitev slovenskega gospodarstva in ne pristajamo na dodatne obremenitve«

Leto 2022 sta zagotovo najbolj zaznamovali energetska kriza in vojna v Ukrajini. V Sloveniji smo zaznali najvišje podražitve v zadnjih 20 letih na skoraj vseh področjih končne potrošnje. Leto 2022 je bilo tudi supervolilno leto, ki je prineslo novo vlado in drugačne poglede na vodenje države.

Za obrtnike in podjetnike je bilo leto 2022 polno negotovosti, saj so bile razmere na energetskem trgu nepredvidljive. Tudi na davčnem področju je prišlo do zakonodajnih sprememb. V letu 2023 seveda vsi pričakujemo stabilnejše in predvidljivejše poslovno okolje, ki bo slovenskim podjetjem omogočalo ohranjati konkurenčnost. V OZS še vedno pričakujemo kapico na energente, kar bi zagotavljalo primerljive cene, kot jih imajo konkurenti v drugih državah.

Naslednje leto se predvidevajo tudi ključne reforme (davčna, zdravstvena, spreminjanje ZDR ...), ki pa morajo biti razvojne in ki bodo pomagale izkoristiti potenciale Slovenije. V tem pogledu pričakujemo razbremenitev slovenskega gospodarstva, nikakor pa ne pristajamo na dodatne obremenitve. Začela se bo tudi nova finančna perspektiva, na voljo bodo številni finančni mehanizmi, ki jih bo morala naša država izkoristiti za preboj in razvoj, s katerim bomo dosegli dvig dodane vrednosti.

Osebni arhiv