Minister Bešič Loredan je v četrtkovih Odmevih na Televiziji Slovenija ocenil, da se zdravstveni sistem ni zlomil, ampak interesne skupine ustvarjajo izredne razmere, ker je takrat najlepše delovati in kritizirati. "Pred covidom-19 je bil naš sistem organizacijsko na meji, po epidemiji imamo postcovidno krizo, kot jo ima cela Evropa," je ocenil in dodal, da je bilo leta 2018 več kot 122.000 ljudi brez osebnega izbranega zdravnika, letos jih je približno 11.000 več.
"Res pa je, da v bistvu bolj ko napovedujemo reformo zdravstvenega sistema, bolj se oglašajo levi in desni pol, bolj se oglašajo vse interesne skupine in zlorabljajo ljudi za to, da se vršijo pritiski, da vse ostane tako, kot je. Ampak mi se že mesece ukvarjamo z reformo urgentnih centrov, z iskanjem rešitev. Z vsemi deležniki se že tri mesece pogovarjamo, vemo kaj je za narediti, ampak vse te stvari terjajo sistemske spremembe. Sistemske spremembe pomenijo spremembo zakonodaje, široko javno obravnavo in seveda implementacijo 1. januarja 2024," je izpostavil.
Posamezna območja ne bodo ostala brez zdravnika
Po ministrovih besedah se bolnike vedno znova postavi v podrejeni položaj takoj, ko se začne napovedovati zdravstvena reforma, ki bo spremenila stanje, takoj ko se bodo razmere uredile, postale transparentne. Kot je dejal, tudi ne drži, da naj bi zaradi nove mreže nujne medicinske pomoči posamezna območja ostala brez zdravnika.
"Mi govorimo o tem, da bomo mrežo izboljšali, da bodo pacienti prišli prej do zdravnikov, govorimo o tem, da bomo na nacionalni ravni naredili mrežo nujne medicinske pomoči primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstva," je pojasnil. Po zakonodaji so v tem trenutku za zdravstvo na primarni ravni odgovorne občine, ki imajo po ministrovih besedah skupni plus 110 milijonov evrov, bolnišnice bodo imele skupni minus skoraj 170 milijonov evrov.
Primarno raven odvzeti občinam?
Tako se po njegovem mnenju postavlja vprašanje, ali smo po 15 letih nesprememb prišli do točke, da tudi primarno raven odvzamemo in spravimo na nacionalno raven in poskrbimo za vse bolnike na nacionalni ravni. "Še enkrat, imamo kontrolo, imamo pregled, pravočasno bomo odreagirali in mi moramo začeti za mizo iskati skupne rešitve v dobro pacientov," je pozval.
Nadzor urgentnih centrov
Po njegovih besedah razmišljajo tudi o sistemskem nadzoru urgentnih centrov v UKC Ljubljana in Maribor, po dveh mesecih pa bodo na podlagi podatkov videli, "kje smo, in lahko ukrepamo".
"Mi bomo poenotili vse urgentne centre. Na srečo je v Ljubljani podpisan sporazum med zdravstvenim domom in Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana. Videli bomo še enkrat, kaj lahko kot ministrstvo naredimo," je dodal. Včeraj je tudi pozval svet UKC Ljubljana, da na izredni seji od vodstva zavoda zahteva pojasnilo, zakaj ni okrepitev na internistični in kirurški prvi pomoči.