Nekaj negotovosti je zaradi porasta novih podrazličic koronavirusa, a strokovnjaki poudarjajo, da za zdaj ni poročil o težjih potekih covida-19. Število okužb z novim koronavirusom v Sloveniji trenutno narašča. Reprodukcijsko število, torej število, ki pove, koliko posameznikov v povprečju okuži ena s koronavirusom okužena oseba, znaša 1,1, je pojasnil vodja posvetovalne skupine za spremljanje koronavirusa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), epidemiolog Mario Fafangel.
Med razlogi za naraščanje okužb našteva pojavnost koronavirusne različice omikron, zadrževanje v zaprtih prostorih in vremenske razmere, ki pogojujejo pojavnost kroženja vseh respiratornih virusov. Nov vrh jesenskega vala okužb je zaradi spreminjajočih se razmer težko napovedati, pravi. Ob tem poudarja tudi pomen cepljenja proti gripi, kjer precepljenost ranljivih skupin ni zavidljiva.
Kako je po Evropi in bolnišnicah?
O porastu okužb s koronavirusom sicer po njegovih besedah poročajo tudi iz drugih evropskih držav, o večjih porastih iz Avstrije, Italije in Francije. Posledično se v določenih državah soočajo s povečanjem števila covidnih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici.
V slovenskih bolnišnicah je stanje sorazmerno stabilno, po oktobrskem porastu se je število covidnih bolnikov nekoliko zmanjšalo. "Tako kot v drugih državah tudi v Sloveniji opažamo, da so trenutno hospitalizirani predvsem bolniki s slabšim imunskim sistemom," je dejala infektologinja Mateja Logar ter med njimi izpostavila starejše in posameznike s pridruženimi boleznimi.
Intenzivno zdravljenje zaradi covida-19 pa potrebujejo predvsem bolniki s hujšimi imunskimi motnjami, denimo bolniki po presaditvi organov in bolniki z rakom, predvsem krvnim. Zato opozarja, da je pri posameznih skupinah prebivalstva kljub trenutno prevladujoči blažji različici koronavirusa omikron potek covida-19 še vedno težji, s covidno pljučnico, covid-19 pa nevarna in težka bolezen.
Zaščitne maske večinoma priporočene
Logarjeva poudarja učinkovitost nošenja zaščitnih mask pri preprečevanju širjenja virusnih okužb dihal. Kot je znano, priporočila NIJZ nujnost nošenja mask predvidevajo v zdravstvenih ustanovah, domovih za starejše in lekarnah, zaščitne maske pa so priporočene v zaprtih javnih prostorih in na javnem prevozu ter vsem starejšim od 60 let in kroničnim bolnikom.
Priporočila in smernice NIJZ, ki jih je posvetovalna skupina pripravila poleti, so edini primerni pristop v tej fazi epidemije covida-19, ki je enaka po vsej Evropi, poudarja Fafangel. Ob tem je spomnil, da so v primeru poslabšanja epidemične slike ukrepi za drugo fazo že pripravljeni.
Po mnenju infektologinje Logar pa imamo v Sloveniji v primerjavi z zahodom težave pri spoštovanju priporočil. "Kot smo videli v zadnjih dveh letih, ljudje navodil stroke ne upoštevajo, če niso stvari predvidene z zakonskimi akti," je dejala.
Covid-19 problematičen zaradi hitrega širjenja
Infektologinja Logar v zimskih mesecih pričakuje porast vseh okužb dihal, tudi okužb s koronavirusom. To pomeni, da bodo posamezniki, ki okužbe s koronavirusom še niso preboleli, prav tako niso cepljeni proti covidu-19 in imajo pridružene bolezni, lahko zboleli s težjim potekom, tisti z oslabljenim imunskim sistemom pa potrebovali bolnišnično zdravljenje.
Za okužbe dihal velja, da posamezniki pogosto zdravljenje potrebujejo zaradi poslabšanje osnovnih bolezni, enako velja tudi za covid-19. "Pri covidu-19 je predvsem problem, da se bistveno hitreje in lažje širi kot ostale virusne okužbe dihal, zato lahko predstavlja težave v domovih za starejše in bolnišnicah, kjer bi lahko ob neupoštevanju ukrepov prišlo do tega, da imamo naenkrat okužbo na celem oddelku," je dejala.
V Sloveniji porast različic BQ
V Sloveniji trenutno še prevladujeta podrazličici koronavirusne različice omikron BA.4 in BA.5. Ob tem narašča število primerov novih različic BQ.1 in BQ.1.1, so za STA prejšnji teden pojasnili na Nacionalnem inštitutu za zdravje, okolje in hrano.
Logarjeva pojasnjuje, da za zdaj ni poročil, da bi ti različici povzročali težji potek covida-19, kot trenutno prevladujoči podrazličici, pač imata večjo sposobnost izogibanja protitelesom, pridobljenim s cepljenjem in prebolelim koronavirusom.
Prav tako so monoklonska protitelesa, ki so bila namenjena bolnikom, pri katerih se po cepljenju proti covidu-19 ne vzpostavi dobra zaščita, proti različicam BQ.1 in BQ.1.1 neučinkovita. Na voljo ostajata zdravili paxlovid v obliki tablet, ki s sočasnim jemanjem nekaterih drugih zdravil ni združljivo, in remdesivir, ki ga bolnik prejme v bolnišnici prek infuzije.
Pojav nevarnejše in nalezljivejše različice manj verjeten
Realnost je, da smo se tako rekoč vsi ne le enkrat, pač pa že večkrat okužili s koronavirusom, pojasnjuje imunolog Alojz Ihan: "V dveh letih smo dali dali skozi tisto, kar so pred 100 leti prav tako v dveh letih dali skozi v času španske gripe, ko je bilo dve leti tudi hudo." Po prvem stiku z virusi se z njimi sooči naš imunski sistem. Virusi se nato spreminjajo, a temeljnega presenečenja za imunski sistem ni več, je poudaril.
Strokovnjake sicer še vedno zanimajo vplivi ponavljajočih se okužb na zdravje ljudi, saj je znano, da virus ne okuži le dihal, pač pa lahko škodi tudi žilam, zato je na mestu vprašanje glede možnosti povečanja kroničnih bolezni.
