Takšna je izkušnja marsikaterega uporabnika družabnih omrežij, ki te koristi tudi za iskanje zaposlitve. Pred časom je oseba, ki je šla na razgovor za delovno mesto v administraciji, zaprepadena spoznala, da je tovrstnega dela na razpisanem delovnem mestu le za vzorec in da bi morala med drugim delati tudi v kuhinji. Tega v zaposlitvenem oglasu seveda ni bilo, je oseba svojo izkušnjo predstavila na družabnih omrežjih.
Da bi ugotovili, kaj v takšnem slučaju preostane nič hudega slutečemu posamezniku, smo se obrnili na Inšpektorat RS za delo. Zanimalo nas je tudi, kako zelo so seznanjeni s to problematiko, če ji je sploh mogoče reči tako, ter kako in če sploh se preverjajo zaposlitveni oglasi. So na lovu za zavajajočimi zaposlitvenimi oglasi sami ali ukrepajo, ko jih kdo opozori nanje? Kakšne so najpogostejše oblike zavajanja in kako jih kaznujejo?
Podrobnejše določbe niso opredeljene
Hrbtenica je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Kot so nam pojasnili, ta "glede objave prostega delovnega mesta določa, da mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti (razen v primeru izjem, ki jih prav tako določa ZDR-1), pri čemer mora objava vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni".
Temu so dodali, da mora delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev, "pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela določiti s splošnim aktom. Poleg tega ZDR-1 določa, da delodajalec ne sme prostega dela objaviti samo za moške ali samo za ženske, razen če določen spol predstavlja bistven in odločilni pogoj za delo in je taka zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem. Objava prostega dela tudi ne sme nakazovati, da daje delodajalec pri zaposlitvi prednost določenemu spolu, razen če gre za prej navedeno izjemo".
Razen tega pa ZDR-1 podrobnejših določb glede vsebine objave prostega delovnega mesta ne opredeljuje, so nam še dali vedeti in kot primerjavo navedli Zakon o javnih uslužbencih, ki "določa vsebino javnega natečaja, ki sicer velja samo za zaposlovanje za uradniška delovna mesta po Zakonu o javnih uslužbencih, in med drugim določa tudi, da mora javni natečaj vsebovati podatke o okvirni vsebini dela".
Skratka, inšpektorat za delo prijav s tega področja ne zaznava "in tudi ni pristojen za presojo ustreznosti razpisnih pogojev za zasedbo posameznega delovnega mesta pri delodajalcu".
Kaj torej preostane kandidatu, ki se znajde na razgovoru za delovno mesto, ki ni odraz tistega, predstavljenega v oglasu? Inšpektoratu se zdi smiselno, "da kandidat na takšen oglas opozori organizacijo, ki je oglas objavila, mogoče tudi Zavod RS za zaposlovanje, še posebno, če bi lahko to karkoli vplivalo na pravice kandidata pri Zavodu RS za zaposlovanje".
Posebna evidenca
Tam so nam uvodoma pojasnili, da "naši sodelavci v pisarnah za delodajalce, ob sprejemu Sporočila o prostem delovnem mestu, preverijo vse podatke o posameznem delodajalcu, ki so dostopni v naših internetnih aplikacijah, po potrebo pa tudi javno dostopne podatke na spletu. Prav tako preverijo vse podatke o prostem delovnem mestu in pogojih za zasedbo le-tega, ki jih delodajalec navede ob oddaji prostega delovnega mesta. Če med pogoji za zasedbo delovnega mesta ali v opisu del in nalog prepoznajo sporne pogoje, najprej na to opozorijo delodajalca in se z njim poskusijo dogovoriti za umik spornih pogojev. Če delodajalec tega ne želi in vztraja pri objavi spornih zahtev, objavo lahko tudi zavrnejo".
Na Zavodu so v prvih devetih mesecih letošnjega leta objavili 134.708 prostih delovnih mest, 284 pa so jih zavrnili – kot so povedali, je večina teh delodajalcev bila uvrščenih v Evidenci delodajalcev z negativnimi referencami.
Najpogosteje sicer zavrnejo objavo delovnega mesta delodajalcem, ki se nahajajo v tako imenovani Evidenci delodajalcev z negativnimi referencami. Gre za delodajalce, za katere so prejeli podatek, da je Inšpektorat RS za delo pri njih pravnomočno ugotovil kršitve delovnopravne zakonodaje; da jim je Finančna uprava RS izrekla pravnomočne kazni zaradi kršitve zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno; da je Finančna uprava RS pri njih ugotovila nepredložene obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja ali neporavnane obvezne prispevke za socialno varnost (ki na 25. dan v mesecu pred mesecem pridobitve podatka presegajo 2500 evrov in so starejši od 90 dni) in so želeli objavo in/ali posredovanje kandidatov na prosto delovno me-sto pri zavodu.
Objavo lahko zavrnejo tudi v primerih, ko gre za diskriminatorne pogoje v samem oglasu; če delodajalec ni ustrezno registriran za dejavnost, v kateri bi zaposloval; če ne gre za ponudbo zaposlitve, ipd.
Spremenjeni pogoji
V zvezi z opisanim primerom so dejali, da je mogoče pri njih preveriti, ali je delodajalec prosto delovno mesto sploh objavil pri njih in kakšne so delovne izkušnje ter izobrazba so bile zahtevane; ali so na to delovno mesto napotili kandidate iz evidenc zavoda ter kakšna je bila njihova povratna informacija, če so jo prejeli.
So pa dodali, da na splošno velja, da imajo večji delodajalci, denimo z več kot desetimi zaposlenimi, "sistemizirana in posledično tudi zelo specializirana delovna mesta. Manjši delodajalci, ki nimajo sistemiziranih delovnih mest, pa pogosto kombinirajo več delovnih mest, kar pomeni, da ena oseba opravlja več del hkrati".
"Pri uvrščanju del v okvir določenega delovnega mesta ali vrste dela je seveda treba upoštevati zakonsko pravilo, da se vanj uvrstijo dela, za katera se zahteva enaka raven in smer izobrazbe ter drugi pogoji za zasedbo delovnega mesta. Če gre za združevanje del, za katera se zahteva različna raven in smer izobrazbe, naši sodelavci še pred potrditvijo prostega delovnega mesta, na to opozorijo delodajalca. Drži, da zavod sicer nima pristojnosti preverjati sistemizacije delodajalca, a menimo, da ima možnost ukrepanja v okviru zgoraj navedenih podlag. V spornih primerih predlagamo ustrezen popravek ali pa objavo prostega delovnega mesta celo zavrnemo," so še pojasnili.
Zgodi se tudi, da delodajalec objavi prosto delovno mesto povsem v skladu z zakonodajo in predpisi, nato pa se na razgovoru izkaže, da je spremenil pogoje za zaposlitev "ter, da je kandidatom nudil pogoje, ki odstopajo od pogojev, navedenih v Sporočilu o prostem delovnem mestu. Na takšne vrste povratnih informacij smo še posebej pozorni, jih zabeležimo, delodajalca pokličemo in jih preverimo. Če ugotovimo, da je na razgovoru šlo za neenako obravnavo kandidatov ali da delodajalec s kandidatom ni nameraval skleniti pogodbe o zaposlitvi, ipd., o tem obvestimo pristojne institucije. To sta Finančna uprava RS in Inšpektorat RS za delo, saj zavod ni pristojni organ, ki bi ugotavljal morebitne kršitve pri delodajalcu in o njih odločal".
Skratka, če iskalec zaposlitve pride na razgovor za prosto delovno mesto, pa se tam izkaže, da to ni takšno, kot je bilo predstavljeno v oglasu, mu na zavodu predlagajo, naj o tem najprej obvesti svojega svetovalca oziroma svetovalko zaposlitve, da delodajalca pokličejo in preverijo. "Sum kršitve tudi zabeležimo v naše interne aplikacije. Seznanimo jih tudi z možnostjo prijave na pristojne institucije," torej Finančno upravo RS ter Inšpektorat RS za delo. Slednjima tudi posredujejo v reševanje pisne prijave zoper delodajalce, oddane pri zavodu.
