Novice Svet24

Slovenski konzularni odbor, ki mu trenutno predseduje Janez Škrabec je v sredo organiziral soočenje predsedniških kandidatov v Cankarjevem domu. Pogovor je vodil Peter Frankl, direktor in glavni urednik časnika Finance. Na dogodku je bilo veliko imenitnih gostov, diplomatov, gospodarstvenikov in tudi nekaj politikov, predvsem iz vrst vladajoče koalicije. Tam je bila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, prišel je tudi nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan.

Kdo je državnik

Sašo Švigelj

Sašo Švigelj

Sašo Švigelj

Sašo Švigelj

Sašo Švigelj

Frankl je v uvodu zaigral na seniorsko noto. Da je najstarejši med zbranimi, je navrgel in prisotne vprašal, če se sami sebi ne zdijo premladi za to funkcijo, saj bi lahko v teh »rosnih« letih delovali še naprej v »eksekutivi«. Na tem mestu omenimo, da so povabili tudi kandidata Miho Kordiša in kandidatko Sabino Senčar, a sta imela neodložljive obveznosti. Na Franklovo ogrevalno in retorično vprašanje so poskušali odvrniti lahkotno, da bi mogoče celo nasmejali častitljivo publiko. »V izvršilni veji oblasti bi se zagotovo prej postarala, če se pošalim.« (Pirc Musar) »Počutim se ravno primerne starosti za to funkcijo.« (Logar) »Ne počutim se prestar. Po dveh mandatih grem v penzijo.« (Brglez) Frankl je iz rokava že tresel drugo vprašanje. Na koga pomislite, ko rečem državnik, je podrezal vanje. »Winston Churchill« (Prebilič), »Mary Robinson, irska predsednica« (Pirc Musar), »Janez Drnovšek« (Cigler Kralj), »John F Kennedy« (Logar), »Francois Mitterand« (Brglez) Cigler Kralj je nato dodal, da ima od tujih državnikov v čislih Roberta Schumanna, ostalih pa so v domačih logih našli približek ideala v Drnovšku (Prebilič, Logar) in Kučanu (Pirc Musar, Brglez).

Kje je doma Slovenija?

Kakšno vlogo naj ima predsednik države na področju zunanje politike oziroma »Kje je doma Slovenija, na koga naj se nasloni, kje je identiteta slovenske zunanje politike«, je zanimalo Frankla, ki je odprl debato o »jedru Evrope«. Brglez je bil nedvoumen. »Dom je postavljen v jedro Evrope,« je dejal realistični evropski poslanec in to jedro je nekje na območju Avstrije – Nemčije – Beneluksa – Francije, »biti blizu jedru je ključno«. Logar meni, da v slovenski politiki prihaja do »napačnega razumevanja jedra Evropske unije. Jedro EU so vse države, ki so po Lizbonski pogodbi del poglobljenega sodelovanja, in Slovenija je članica vseh oblik tega poglobljenega sodelovanja, torej je jedro Evrope...ki pa poleg tega išče še druge alianse,« je razmišljal Logar, ki dodaja, da so prav zato v času njegovega vodenja ministrstva za zunanje zadeve poiskali pomembno povezavo znotraj Srednje Evrope. Cigler Kralj je pripomnil, da »jedro ni teritorialen pojem« in poudaril, da bi morala biti slovenska politika bolj usklajena kar se tiče zunanje politike, podobno kot je na primer Hrvaška. Pirc Musarjeva meni, da je »dom tam, kjer je naša največja blagovna menjava«, s čimer se strinja Prebilič, ki pravi, da je »naš dom tam, kjer so naši najpomembnejši poslovni partnerji«. Kočevskemu županu pa se zdi »deplasirano govoriti o jedrni Evropi, periferiji, Evropi dveh hitrosti«. »Marginalizacija tistih, ki niso del jedrne Evrope, je pripeljala do tega, da se srečujemo z ekstremnimi pojavi v (ne)demokratičnem smislu, zato si mora Slovenija prizadevati, da ne bomo imeli evropske periferije, ker je to slabo za vse v Evropi.«

Vojna v Ukrajini in iskanje mira

Sašo Švigelj

Za konec so se razpravljalci dotaknili še globalno najbolj pereče teme, vojne v Ukrajini. »Slovenija mora pomagati Ukrajini, da se ubrani. To dela znotraj evropskih okvirov. Vendar mora hkrati storiti vse, da se iščejo načini za mirno reševanje konlikta. Zdaj smo že v tisti fazi, da bi lahko popolna zmaga Ukrajine pomenila tudi uporabo jedrskega orožja Rusije. Zato je treba že prej za pogajalsko mizo,« razmišlja Brglez, ki pričakuje, da bo v »igro vstopila še ena velesila, ki poseduje jedrsko orožje, in to je Kitajska«, ki bo po njegovem mnenju lahko pritisnila na ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Nekoliko drugačen pogled ima Logar. »Rusija je agresor. Če preneha z napadom, imamo mir. Do takrat moramo zagotavljati dolgoročno pomoč Ukrajini, saj se lahko zgodi, da bo spopad trajal še nekaj let. Članice EU morajo pri tej strategiji ostati enotne, saj bi lahko Rusija iskala vsaka razprtijo med članicami EU. Slovenija ne sme delati korakov nazaj.«

Kaj meni Cigler Kralj? »Ukrajinci se borijo za vse nas, zato je prav, da nadaljujemo s podporo.« Na poti do mira mora biti po njegovi oceni »na bojišču vzpostavljeno tako razmerje, da Rusija ne more postavljati pogojev«, po drugi strani pa ima »ključ do miru tudi rusko ljudstvo«.

Da je Ukrajini potrebno pomagati pravi tudi Nataša Pirc Musar, ki se zaveda, da se »miru ne da skleniti na bojišču«. Kako torej? »V zadnjem času vendarle opažam, da malce nervozni postajata Indija in Kitajska in tudi turški predsednik Erdogan je rekel Putinu, naj preneha z vojno. Mogoče so prav ti 'politični somišljeniki« tisti faktor, ki lahko prepričajo Putina«.

Prebilič kot obramboslovec dodaja: »Vojna ni rešitev. Pika.« Pravi, da »pogreša pozive Evropske unije k miru, slišim pa hujskaštvo na vojno«. Za primer postavi izjavo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na Blejskem strateškem forumu, da bo vojne v 14 dneh konec. »Toda vojne ni konec. Vojne bo konec, ko bomo dali možnost pogovorom.« Slovenija ima po njegovem mnenju »tu unikatno priložnost, da naredi korak naprej in pozvati k dialogu. Zaostrovanje vojne ne bo rešilo ničesar.«

Sašo Švigelj