Spomnimo: inšpektorat za javni sektor je leta 2015 vzel pod drobnogled 11 članic ljubljanske univerze, saj so na ministrstvu za izobraževanje opazili nekoliko previsoka izplačila dodatkov za stalno pripravljenost. Če pokukamo v Kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS), v 46. členu (dodatek za čas stalne pripravljenosti) preberemo: »Javnemu uslužbencu pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 20% urne postavke osnovne plače. Javnemu uslužbencu se čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas.« Torej, tisti z višjo plačo lahko prejemajo višje dodatke, pri čemer se jim čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas. Torej je lahko nekdo v stalni pripravljenosti od takrat, ko zaključi delovni dan v službi pa vse do takrat, ko drugi dan spet pride v službo. Stalna pripravljenost mora biti sicer pisno odrejena.
Med prejemniki izplačil za stalno pripravljenost so tako bili dekani, prodekani, tajniki ter strokovno-tehnični delavci na področju informatike, računovodstva in vzdrževanja. Inšpekcijski nadzor je ugotovil, da so odgovorni na fakultetah ravnali nezakonito oziroma za izplačilo dodatkov niso imeli pravne podlage - po zakonu namreč dodatek pripada samo za delo v manj ugodnem času. Na inšpektoratu so zato fakultetam odredili, da morajo njihovi zaposleni previsoka izplačila vrniti.
Devet fakultet
Nepravilnosti so ugotovili na ekonomski fakulteti, fakulteti za družbene vede, fakulteti za elektrotehniko, fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, fakulteti za matematiko in fiziko, fakulteti za računalništvo in informatiko, fakulteti za socialno delo, fakulteti za šport ter filozofski fakulteti. Od 11 tako nista bili problematični le medicinska in veterinarska fakulteta, so takrat zapisali. Tako so fakultete samo med letoma 2012 in 2014 izplačale za 770 tisoč evrov bruto dodatka. Fakultete so se morale z zaposlenimi dogovoriti o načinu vračila dodatka.
Po razkritju sporne prakse na ljubljanskih fakultetah se je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) lotila sistemske obravnave stanja in v končnem poročilu takrat razkrila število primerov in vrednost izplačanih dodatkov v letih od 2011 do 2015. Navedena so imena dekanov, ki so v tem obdobju vodili fakultete.
• Ekonomska fakulteta (dekana: Dušan Mramor in Metka Tekavčič) – 66 oseb, 680 tisoč evrov bruto;
• Fakulteta za družbene vede (dekan: Bojko Bučar) – 38 oseb, 250 tisoč evrov bruto;
• Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (dekana: Bojan Majes in Matjaž Mikoš) – 18 oseb, 80 tisoč evrov bruto;
• Fakulteta za matematiko in fiziko (dekana: Franc Forstnerič in Anton Ramšak) – devet oseb, 32.500 evrov bruto;
• Fakulteta za šport (dekan: Milan Žvan) – sedem oseb, 30.800 evrov bruto;
• Fakulteta za elektrotehniko (dekana: Janez Nastran in Igor Papič) – ena oseba, 16 tisoč evrov bruto;
• Fakulteta za računalništvo in informatiko (dekan: Nikolaj Zimic) – osem oseb, 11.800 evrov bruto;
• Fakulteta za socialno delo (dekanja: Gabi Čačinovič Vogrinčič) – štiri osebe, 10 tisoč evrov bruto;
• Filozofska fakulteta (dekana: Andrej Černe in Branka Kalenić Ramšak) – 12 oseb, 112 tisoč evrov bruto.
Dekani navedenih fakultet so že takrat ugovarjali ugotovitvam inšpekcijskega nadzora, vendar je takratni minister za javno upravo Boris Koprivnikar vse ugovore zavrnil.
Največ izplačala ljubljanska ekonomska fakulteta
Največ spornih dodatkov je izplačala ekonomska fakulteta v Ljubljani. V obdobju od avgusta 2008 do decembra 2015, ko sta jo vodila Dušan Mramor in Metka Tekavčič, je zaposlenim namenila kar okoli 858 tisoč evrov. Mramor, ki je pozneje postal minister za finance, je z dodatki do leta 2013 zaslužil 45 tisoč evrov bruto ali 23.310 evrov neto, so takrat obširno poročali mediji. Po razkritju pa je Mramor dejal, da ima za odobritev dodatka pravno-formalno pokritje. Pravno in kadrovsko službo naj bi zaprosil za predlog ustreznega plačevanja zaposlenih, tam pa naj bi mu dejali, da je dodatek za stalno pripravljenost primeren način. Mramor je nato julija 2016 odstopil s položaja ministra "iz osebnih razlogov" zgolj nekaj tednov pred tem, ko so na Policijski upravi Ljubljana obvestili javnost, da so ga ovadili zaradi spornih dodatkov.
Takrat dekanja ekonomske fakultete Metka Tekavčič je priznala, da so dodatek uporabili za zvišanje plač. "Gre za neposrečen oziroma neprimeren instrument, ki pa je bil ob pomanjkanju finančnih sredstev edini mogoč način za plačevanje zaposlenih," je takrat povedala Tekavčičeva. Kljub temu sta tako Tekavčičeva kot Mramor vrnila sporne dodatke, oziroma sta se zavezala k njihovemu vračilu. Medtem ko so se preiskave spornih dodatkov in odgovornosti funkcionarjev lotili policisti, so na ljubljanski univerzi dejali, da zoper dekane ne bodo ukrepali, saj po njihovem kršitve niso bile namerne, temveč je šlo za napake, ki so se zgodile zaradi pomanjkanja ustrezne ureditve na ravni univerze.
Junija končan prvi od sedmih primerov
Junija letos pa je višje sodišče potrdilo sodbo, s katero je ljubljansko okrožno sodišče nekdanjo dekanjo fakultete za socialno delo in častne meščanke Ljubljane Gabi Čačinovič Vogrinčič v aferi dodatkov za stalno pripravljenost obsodilo na pogojno kazen šest mesecev zapora ter 2000 evrov stranske denarne kazni.
Z obsodbo Gabi Čačinovič Vogrinčič je Specializiranemu državnemu tožilstvu (SDT) tako uspelo končati prvega od sedmih primerov, v katerih je vložilo obtožnice zoper predstavnike različnih fakultet v zadevi dodatkov za stalno pripravljenost. V letih 2021 in 2022 so bile na podlagi teh obtožnic na prvi stopnji tri osebe obsojene za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po tretjem odstavku 257. člena kazenskega zakonika, so junija sporočili s SDT. Dve od teh zadev še nista pravnomočni, saj so bile zoper sodbi vložene pritožbe, o katerih višje sodišče še ni odločilo. Na podlagi petih obtožnic sojenje na prvi stopnji še poteka, glede nekaj oseb je kazenski pregon zastaral in je postopek že končan, so še pojasnili.
