Stanje je hujše kot leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov, je dejal Žvegič.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) po svojih zavodih še zbira podatke o poškodovanosti kmetijskih kultur, predvidoma v torek jih bo posredovala kmetijskemu ministrstvu, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Žveglič in dodal, da so pa podatki "več ali manj jasni".
Pričakuje, da bodo nato pristojne službe sprožile postopke za oceno škode in da bo pripravljen interventni zakon za odpravo posledic. Državna komisija za ocenjevanje škode pripravi končno oceno škode na kmetijskih pridelkih in končno oceno škode na stvareh ter ju pošlje vladi, ki ju potrdi, če škoda presega 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, ter kmetijskemu ministrstvu naloži, da pripravi programa odprave posledic škode.
"To se je že zdavnaj zgodilo ... Glede na izkušnje lahko rečem, da je stanje hujše, kot je bilo leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov, kmetje pa so nato dobili dobrih 10 odstotkov oz. nekaj manj kot sedem milijonov evrov," je dejal Žveglič in dodal, da čeprav suša še traja, želijo, da se postopek ocenjevanja škode začne čim prej.
Regije, ki jih je suša najbolj prizadela
Po njegovih besedah so najbolj prizadete obalno-kraška in primorska regija, del Gorenjske, Bela krajina in celotno Podravje, ostala območja pa malenkost manj. "Kmetijska suša se pojavlja na skoraj vseh območjih Slovenije. To je sicer različno od regije do regije in tudi iz tedna v teden oz. celo iz dneva v dan," je dejal.
Prizadete so bolj ali manj vse kulture. Zelo je prizadeta zelenjava, sadovnjaki, trajni nasadi ter poljščine. Žit je bilo npr. od 20 do 30 odstotkov manj. Težava je tudi na travinju; prvi odkos je bil za okoli 30 odstotkov nižji, drugi odkos je bil izredno slab, šlo je v bistvu za čistilno košnjo, pravi predsednik zbornice.
Koruza na prodnatih, plitkih tleh sploh ni nastavila storžev. Določeni kmetje sedaj to koruzo že pospravljajo, je pa to energetsko slaba krma, pravi Žveglič in dodaja, da bodo ti kmetje sedaj poizkusili še kaj dosejati; priporoča se sudansko travo in proso, ki še najbolje prenašata vročino in suho zemljo. "Lahko pa je tudi to stran vržen denar," na negotovost opozarja predsednik KGZS.
Težave bodo imeli živinorejci, poudarja, saj da je vprašanje, kje dokupiti krmo, ker je primanjkuje in je izredno draga. Cene žit na svetovnem trgu so se zvišale, koruza npr. z lanskih 250 evrov na 400 evrov za tono in več. "Če bodo visoke cene vztrajale, kmetje enostavno ne bodo imeli denarja za dokup krme za osnovno čredo. Odkupne cene namreč ne bodo prenesle tega stroška," opozarja Žveglič.
