Podjetje Gazprom je sporočilo, da bo pretok plina po plinovodu, ki teče pod Baltskim morjem, v sredo padel na 33 milijonov kubičnih metrov, kar predstavlja 20-odstotno kapaciteto plinovoda, pišejo tuje tiskovne agencije.
"Glede na informacije, ki jih imamo, ni nobenih tehničnih težav, ki bi botrovale k zmanjšanju obsega dobave," so se na Gazpromovo napoved odzvali na nemškem gospodarskem ministrstvu. Berlin je sicer Moskvo že večkrat obtožil, da izrablja plin kot orožje.
Dnevna kapaciteta Severnega toka 1 znaša 167 milijonov kubičnih metrov, pri čemer je rusko podjetje dobavo junija znižalo na 67 milijonov kubičnih metrov. Takrat je Gazprom razlog pripisal pokvarjeni turbini, ki jo je podjetje Siemens poslalo na popravilo v Kanado. Kot je pretekli teden zagotovila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je turbina že na poti in bo pravočasno v Rusiji, zato je poudarila, da ni izgovorov, da Rusija ne bi dobavljala plina.
Zgodba s to turbino še ni končana. Gazprom je danes namreč sporočil, da je prejel papirje, povezane z zapoznelo dobavo turbine, a ob tem izpostavil številne nejasnosti, povezane z evropskimi in britanskimi sankcijami. Nedavno je na potrebno popravilo druge turbine, ki bi lahko botrovala še večji okrnitvi dobave, namignil že ruski predsednik Vladimir Putin. Moskva sicer ves čas trdi, da ostaja zanesljiv dobavitelj, iz Kremlja pa so danes sporočili tudi, da jih popolna zaustavitev plina v Evropo ne zanima.
Gazpromova objava je sicer prišla le nekaj dni potem, ko so se 21. julija na plinovodu končala redna 10-dnevna vzdrževalna dela, zaradi česar je bil plinovod popolnoma zaprt. Kljub številnim skrbem o tem, ali bo po koncu del plin po plinovodu še stekel, je takrat prišlo do ponovne vzpostavitve dobave plina v enakem obsegu kot pred začetkom popravil, torej 40-odstotnem. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, je zaradi velike odvisnosti od ruskega plina tako vse bolj pod pritiskom. Popolno zaprtje plinovoda ali veliko zmanjšanje dobave bi lahko Nemčiji prinesla resne težave.
A ne samo v Nemčiji, tudi pri nas bi bili soočeni z velikimi težavamim, saj je tudi Slovenija skoraj v celoti odvisna od ruskega plina. "Akterji plinskega trga obvladujemo razmere, dobavitelji pa imajo velik izziv, ker se poleg pogodb, ki se izvajajo, ukvarjajo z alternativnimi viri za dobavo plina. Menim, da v celoti zelo dobro obvladujemo stanje," je danes povedal glavni direktor Plinovodov Marjan Eberlinc.
Eberlinc, tudi predsednik Energetske zbornice Slovenije, je za Radio Slovenija povedal, da je možnosti, če bi Rusija zares popolnoma ustavila dobavo plina v Evropo, od katerega je Slovenija skoraj v celoti odvisna in če plin tako z avstrijske strani v Slovenijo ne bi več tekel, kar nekaj.
"Možna je dobava plina z zahodne strani in podpis pogodbe s ključnim dobaviteljem, sovlaganje ali skupni nastop na terminalu na hrvaškem Krku, kjer po letu 2027 načrtujejo širitev zmogljivosti, ali italijanskem terminalu Adriatic," je naštel in omenil nujnost zelenih programov. Področje se spreminja pri cenovnih okvirih, pri tehničnih ne.
Kot je dejal, se grožnja prekinjene dobave plina v Evropo do danes ni uresničila. Študija kaže, da če bi bila skladišča do 1. oktobra polna med 80 in 90 odstotkov, težav pri oskrbi ob izpadu ruskega vira skorajda ne bi bilo. "Danes so polna 65,9-odstotno in se polnijo z dinamiko plus dva odstotka na teden," je orisal.
Po njegovem stvari niso tako črne, kot se slikajo, in predlaga več strpnosti pri predstavljanju razmer. Plin poleg prek Severnega toka teče prek turškega toka in teče iz Ukrajine. "Plin bo tekel po vseh teh plinovodih. Po naravi posla moram biti optimist. Če bodo skladišča polna, bo tudi ob popolni prekinitvi dovolj energije," je dejal.
