Ministrstvo za okolje in prostor bo, če bo treba, v okviru svojih pristojnosti iz zakona o vodah izdalo sklep, ki bo potrdil program Rižanskega vodovoda o prekinitvah dobav. V primeru, da bo to potrebno, bo odredilo tudi interventna sredstva do zneska pol milijona evrov za ta namen, je na novinarski konferenci po današnji seji vlade dejal Brežan. Prav tako pa se bodo skupaj z Rižanskim vodovodom trudili za čim boljšo informiranost prebivalstva.
"Situacija v slovenski Istri je zelo resna in najprej bi prebivalcem, predvsem tistim, ki se mudijo na Obali, in lokalnemu prebivalstvu, sporočil, naj upoštevajo vse ukrepe, ki jih pripravljajo Rižanski vodovodi in lokalne skupnosti v slovenski Istri. Situacija je zaskrbljujoča in pri porabi vode se je treba obnašati skrbno in varčno," bil jasen minister.
Kot so po seji sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, vlada upošteva dve možnosti nadaljnjega razvoja v letošnjem poletju - zmerno poslabšanje stanja z dodatnimi omejenimi redukcijami na posameznih krakih sistema za prebivalstvo ter popolno prepovedjo vode za industrijske uporabnike in kmetijstvo ali pa postopno kaskadno poslabšanje stanja po posameznih tednih, ki bi zahtevalo stalne redukcije vode za prebivalstvo z obveznim prekuhavanjem vode do prvega večjega jesenskega deževja.
To so po besedah ministra kratkoročni ukrepi. Pripravili pa so tudi srednjeročne in dolgoročne ukrepe, ki so predvsem povezani z vzpostavitvijo sistema za oskrbo slovenske Istre s pitno vodo.
Dolgoročne rešitve
"Tu bomo najprej pregledali vse aktivnosti na državnem prostorskem načrtu Suhorca in predlagali tudi razširitev tega državnega prostorskega načrta z dodatnimi možnostmi," je pojasnil Brežan.
Minister je zelo zadovoljen, da je v pogovoru s kraškimi župani in županjami videl, da se ponujajo kot del rešitve, in da je vodno zajetje Klariči ena od možnosti, ki se ponuja zunaj tega prostorskega načrta. V stiku je bil tudi z županom Postojne Igorjem Marentičem, ena od možnosti je tudi zajetje Malni v Postojni.
"Na dolgoročni ravni si širimo možnosti, da pridemo v okviru nove finančne perspektive in kohezijskih sredstev za obdobje od 2021 do 2027 do projekta, ki bo še zadnji večji del Slovenije oskrbel s pitno vodo, in to z virom, ki bo trajen in dovolj obilen," je zatrdil Brežan. Kot je spomnil, je slovenska Istra namreč zadnji del Slovenije, kjer vodooskrba še ni zagotovljena na primerni ravni.
V zadnjih desetih letih je Slovenija v vodooskrbo prebivalstva vložila več kot milijardo evrov in vsa druga večja območja so s tega vidika že rešena, slovenska Istra pa ostaja na tem področju ena od črnih točk. Brežan verjame, da bodo z lokalnimi deležniki prišli do rešitve, ki bo dolgoročno zagotovila oskrbo z vodo, da do stanja, kot je letos in je bilo denimo že v letih 2007 in 2012, ne pride več.
Ustanovili delovno skupino
Ministrstvo je za večjo angažiranost političnih dejavnikov slovenske Istre pri zasnovi in izvedbi projekta vzpostavitve sistema za nemoteno oskrbo slovenske Istre oblikovalo delovno skupino strokovnjakov in regionalnih deležnikov, ki bo proučila več sklopov ukrepov, je pojasnil vladni urad.
Ti sklopi zajemajo možnost povečanja dobave iz Kraškega vodovoda z aktiviranjem četrte vrtine v Klaričih in izvedbo potrebnih hidravličnih izboljšanj na obstoječem sistemu do Rodika, razširitev hranilnih sistemov na obali tako za potrebe pitne vode kot druge rabe vode, ki bi povečala prilagodljivost sistema Rižanskega vodovoda, povečanje ponovne uporabe vode s čiščenjem odpadnih voda za na primer namene zalivanja in pranja javnih površin, snemanje sistema Rižanskega vodovoda z namenom detekcije najšibkejših točk izgub vode in njihove sanacije ter že omenjeni pregled aktivnosti poteka državnega prostorskega načrta Suhorca in predlogov dolgoročnih rešitev (Klariči in Malni), so še pojasnili.
