Kaj nas čaka jeseni?

Bešič Loredan napovedal, da v Sloveniji ne bo obveznega cepljenja

S.R./G.G.
28. 6. 2022, 09.59
Posodobljeno: 28. 6. 2022, 12.03
Deli članek:

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so predstavili prve obrise strategije za predvidoma jesenski spopad z epidemijo trdoživega virusa sars-cov-2.

STA
Danijel Bešič Loredan je povedla, da si želijo predvsem, da ne bo več kriznih časov in da se zdravljenje covida "umesti v naš zdravstveni sistem.

Glede na prve napovedi ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana ob nastopu funkcije bo strategija za nadaljnji boj z epidemijo covida-19 v celoti pripravljena do sredine septembra, del strategije pa naj bi predstavili že junija. Nastopil je ta dan. Možne prihodnje scenarije in izzive, ki nas čakajo, na današnji novinarski konferenci predstavljajo Bešič Loredan, v. d. strokovnega direktorja NIJZ Ivan Eržen in predstojnik centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel. Slednji bo vodil tudi novo posvetovalno skupino za covid-19, ki naj bi bila sestavljena iz strokovnjakov z različnih področij.

Obveznega cepljenja ne bo

Prvi je spregovoril minister za zdravje Bešič Loredan, ki je dejal, da so tako na vladi kot ministrstvu veseli, da vajeti boja z epidemijo dajejo stroki, to je NIJZ, ki je "edina ustanova v Sloveniji, ki to lahko vodi." Minister je še dejal, da so skupaj dorekli način komuniciranja in ukrepanja, tako v boju z epidemijo ne bo več ločenih skupin in ukrepov. Želijo si predvsem, da ne bo več kriznih časov in da se zdravljenje covida "umesti v naš zdravstveni sistem. Na ministrstvu bomo naredili vse, da ta stvar teče."

Strokovna skupina bo po njegovih navedbah delovala v povezavi z direktoratom za javno zdravje, "če bo naša odločitev drugačna, bomo to tudi ustrezno skomunicirali." Dodal je še, da tako vlada kot ministrstvo ne bo posegali v pristojnosti strokovne skupine, da se ukrepi ne bodo spreminjali čez noč ter da so "oni so tisti, ki vodijo epidemijo." Poudaril je še, da v Sloveniji ne bodo uvajali obveznega cepljenja, predvsem pa si ne želijo delovati nezakonito in protiustavno ter dajati "vtisa izrednih, kriznih razmer." Krizne razmere bi po njegovih besedah lahko nastale le, če se pozno jeseni pojavi kakšna "bolj smrtonosna različica."

Vključeni bodo vsi pomembni strokovnjaki

Posvetovalna skupina bo sestavljena iz 11 oseb in bo tehtala priporočila iz specifičnih delovnih skupin. Prvič se bodo sestali v začetku julija, predvidoma v polovici avgusta pa bodo dali dodatna pojasnila, strateške usmeritve, kaj lahko v jeseni pričakujejo prebivalci.

V.d. strokovnega direktorja NIJZ Ivan Eržen je dejal, da je v luči sprememb epidemioloških razmer, tako v Evropi kot pri nas, pohitel in imenoval posvetovalno strokovno skupino, v katero so vključeni vsi pomembni strokovnjaki v Sloveniji, ki pokrivajo posamezna področja, ki so pomembna za spremljanje in obvladovanje epidemije. S pomočjo teh strokovnjakov »bomo sposobni pripraviti take priporočila, ki bodo sprejemljiva z vidika prebivalstva pa tudi vlade«. To pomeni, da bodo priporočila tako jasno, da bodo prebivalci vedeli, kdaj, v kateri situaciji upoštevati določeno priporočilo.

Posvetovalna skupina bo predlagala tudi, kako pristopiti k cepljenju, ki, kot je ponovil Eržen, ne bo obvezno. Bistveno je, da bodo prebivalci cepljenje razumeli kot »pozitiven ukrep, ki koristi njihovemu zdravju, ne pa kot neko prisilo.«

Eržen je omenil še, da je covid prinesel veliko škode na zdravju prebivalstva tudi zaradi razmaha drugih bolezni, »boleznih, ki morda niso bile dobro obravnavane v tem času ali pa se pojavljajo posledice tudi na duševnem zdravju«. S pomočjo strokovne skupine želijo tudi na tem področju narediti premik v pravo smer, da »bomo govorili tudi o drugih posledicah covida«.

Krek nima več vloge pri strokovnih odločitvah

Generalni direktor NIJZ Milan Krek pri strokovnih besedah nima vloge, bo pa vedno informiran in če bodo kakšna odprta vprašanja, se bo Eržen z njim pogovoril.

Glavna razlika od prej bo torej v tem, da bodo v skupini ustrezni strokovnjaki, usposobljeni za obvladovanje epidemije. »Končno bomo lahko delali tisto, za kar smo usposobljeni,« je dodal Eržen in omenil, da so lahko prej le opazovali, možnosti komunikacije pa so bile zaprte.