Po presoji ustavnega sodišča so določbe izpodbijanih odlokov posegale v splošno svobodo ravnanja, ki jo zagotavlja ustava. Vlada pa bi omenjene ukrepe smela uvesti le, če bi imela za to dovolj natančno vsebinsko podlago v zakonu, so danes zapisali v sporočilu za javnost.
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti proučilo določbe zakonov, na katere so se sklicevali izpodbijani odloki, pa tudi druge določbe zakona o nalezljivih boleznih. Ob tem je sodišče ugotovilo, da vlada v zakonu o nalezljivih boleznih ni imela podlage za uvedbo ukrepa obvezne uporabe zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela ter za razkuževanje rok v zaprtih javnih prostorih.
Kaj pa varovanje zdravja in življenj?
Ustavno sodišče je sicer pritrdilo vladi, da ima v primeru pojava nalezljive bolezni po ustavi dolžnost ustrezno zavarovati zdravje in življenje ljudi, če je to potrebno, tudi tako, da sorazmerno poseže v druge človekove pravice in temeljne svoboščine.
Vendar to ne pomeni, da sme vlada take posege predpisovati brez podlage v zakonu, so poudarili. »Ustavna dolžnost državne oblasti namreč ni samo, da zavaruje zdravje in življenje ljudi, temveč tudi, da to stori na način, ki spoštuje načelo demokratičnosti, načela pravne države in načelo delitve oblasti,« so zapisali.
Odločitev, ki jo bo treba upoštevati v primeru ponovnega naraščanja okužb
Odloki so sicer med postopkom za presojo ustavnosti prenehali veljati, zato jih ustavno sodišče ni moglo razveljaviti, ugotovilo je le njihovo neskladje z ustavo in odločilo, da ima ta ugotovitev učinek razveljavitve. Presojo pa je kljub temu opravilo tudi zato, ker je ocenilo, da se »v zadevi odpira posebej pomembno precedenčno ustavnopravno vprašanje sistemske narave, ki bi v primeru poslabšanja epidemičnih razmer utegnilo biti ponovno aktualno,« so še zapisali.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s šestimi glasovi za in tremi proti. Proti so glasovali ustavni sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. Ustavna sodnika Rajko Knez in Katja Šugman Stubbs sta ob tem podala še pritrdilni ločeni mnenji, Šorli pa odklonilo ločeno mnenje, v katerem je med drugim ocenil, da bi z ustavno skladno razlago zakona o nalezljivih boleznih lahko presodili, da so izpodbijani ukrepi imeli zakonsko podlago.
Po logiki oblasti, ki je odloke sprejemala, so ti dali prednost zdravju ljudi pred zakonodajo. Če se je torej ustavno sodišče postavilo na stran zakonodaje, kar nenazadnje od te institucije lahko pričakujemo, je po isti logiki zakonodaja le omejitev sicer racionalnih potez vlade. A slejkoprej bodo dejanski učinki takšnega spopadanja z epidemijo povsem nasprotni: ker sedaj nekateri odloki za spopadanje z epidemijo padajo po vrsti kot domine, se na drugi strani krepi zadovoljstvo vseh, ki so tem odlokom nasprotovali že od začetka. Četudi so pri tem imeli le trhlo utemeljene razloge, ki pa s sklepi ustavnega sodišča nimajo nujno veliko povezav.
