Ob tem se sooča še z energetsko krizo in draginjo ter morebitno vrnitvijo epidemije jeseni. Njegov predhodnik Janez Janša zavaja Evropo, da imamo prorusko vlado, prejšnji teden pa je Golobova vlada poslala oklepnike v Ukrajino in podprla njeno kandidaturo za članstvo v EU.
»Danes ljudje plešejo, jutri bomo trdo delali,« je 24. aprila po volilni zmagi izjavil sedanji premier Robert Golob. Že kmalu je spoznal, da bo v parlamentu moral plesati z »volkovi«, ki bodo ustavljali vsak njegov korak. Tako še vedno ne more sestaviti vlade po lastnih zamislih niti sprejeti zakonov, ki jih je obljubil pred volitvami. Namesto stotih dni miru se sooča z nadaljevanjem volilne kampanje.
Zakon o odpravi škodljivih posledic Janševe vlade, ki so ga pripravili v Inštitutu 8. marec, so morali za nedoločen čas pospraviti v predal, čeprav je njegov sprejem Golob napovedal kot prvo stvar, ki jo bodo storili po volitvah.
Podobno je zamrznil tudi odločanje o zakonu o dohodnini, saj bi s tem tvegal še fronto z NSI, ki za zdaj pri referendumskih igricah SDS ne sodeluje. V NSI sicer nasprotujejo širitvi vlade, a hkrati tudi temu, da bi o tem odločali na referendumu.
Prioritete so postale spopad z energetsko krizo, draginjo in epidemijo, ki se bo verjetno jeseni spet vrnila. Ta teden bo po skrajšanem postopku sprejela novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki so jo pripravili pravni strokovnjaki iz civilne družbe.
Medtem so proticepilci dobesedno zasuli elektronsko pošto poslancev s svojimi zahtevami po široki javni razpravi o zakonu. Na dan menda poslanci prejmejo tudi po osemdeset elektronskih sporočil, ki jih proticepilci pošiljajo na vsakogar od njih; v času prejšnje vlade naj bi bilo takih sporočil celo več kot 300 na dan.
Tudi ukrepi zoper draginjo niso ravno dvignili podpore Golobovi vladi. Cene naftnih derivatov so se zvišale celo za nekaj centov več kot 1. maja, preden jih je prejšnja vlada spet znižala na raven, ki ni bila vzdržna ne za državo ne za naftne trgovce.
Podobne težave se obetajo tudi jeseni, ko bo morala vlada poleg goriva regulirati cene plina za ogrevanje, kurilnega olja, elektrike, da ne omenjamo hrano, ki se draži zaradi višjih stroškov energentov. Predvidoma oktobra nas čakajo še predsedniške volitve, nato pa novembra še lokalne volitve. Če bo(do) še referendum(i), bo to še ena težka preizkušnja za vlado.
Če bodo ljudje slabše živeli, bo padla podpora vladi, s tem pa so tudi možnosti za to, da referendum(i) uspe(jo) večje. Prvak SDS Janez Janša bo lahko slavil, leva politična scena pa bo (spet) začela iskati nov obraz, ki bo preprečil njegovo vrnitev na oblast.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
