Že leta 2014 so pri Reporterju pisali o sporni zadevi, ko naj bi tedanji predsednik (in sponzor) nogometnega kluba Olimpija Rastoder tedanjemu predsedniku uprave Luke Koper Gašparju Gašparju Mišiču dejal, da bo njegova firma tudi v prihodnje raztovarjala banane v koprskem pristanišču, a pod pogojem, da Luka nameni Olimpiji četrt milijona evrov sponzorskih sredstev. A kasneje sta oba zanikala, da bi šlo za korupcijo ali izsiljevanje. Šlo naj bi za »sklop rednih pogovorov s poslovnimi partnerji«. V Luki Koper so dejali, da si bodo prizadevali za sklenitev pogodbe z Rastoderjem, ki bo »v zadovoljstvo obeh strani, saj si želimo, da bi pomemben dobavitelj banan za slovenski trg še naprej posloval prek koprskega pristanišča.« Dodali so, da so tudi njihova sredstva za sponzorstva in donacije omejena in vezana na poslovni rezultat družbe. KPK je ocenila, da so podani znaki kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja oziroma sprejemanja daril pri opravljanju gospodarske dejavnosti, zato je na tožilstvo poslala naznanilo suma kaznivega dejanja, a seveda od tega ni bilo nič.
Pri reviji Manager so lani premoženje zakoncev Rastoder ocenili na kar 82,3 milijona evrov, kar je dobrih 14 milijonov evrov več kot leto prej. Tako sta ostala na istem, 21. mestu na lestvici najbogatejših Slovencev, premoženje je namreč zraslo tudi drugim bogatašem. Banane pa niso edino, s čimer Izet Rastoder, ki je tudi direktor istoimenske skupine podjetij, ustvarja milijone. Podal se je tudi na področje ravnanja z odpadki; za to se je odločil pred štirimi leti ob nakupu mariborske firme Surovina, ki jo je kupil od Gorenja. Trenutno je v fazi gradnje njegov nepremičninski projekt – stanovanjski kompleks Spektra ob Celovški cesti v Ljubljani. Spektra Invest je v lasti Rastoderja in črnogorske družbe Zetagradnje. Pred letom dni so začeli graditi dve 21-nadstropni stanovanjski stolpnici z 208 stanovanji; 85-metrska objekta, ki naj bi bila dokončana do poletja 2023, bosta najvišji stanovanjski stavbi v državi. Ni treba poudarjati, da so tudi cene teh stanovanj, v skladu z draginjo na tem področju, izjemne. Sami sicer pravijo, da bo šlo za nadstandardna stanovanja za standardne cene.
Stolpnici bosta oviti v aluminijast kompozit, prekrit s tenkim, prosojnim zlatim nanosom. Tovrstna »zlata fasada« morda na kakšnega kupca res naredi vtis, toda po mnenju poznavalcev gre za navaden kič, ki ne spada v Ljubljano. Konec lanskega leta so večino stanovanj po ceni dobrih štiri tisoč evrov za kvadratni meter že prodali, pred dvema mesecema pa so zaradi rasti cen gradnje zvišali cene še neprodanih stanovanj. A kaže, da je Rastoderju s tem projektom uspelo. Druga stvar je, kaj bo storil glede trgovskega dela centra v Stožicah, ki že vrsto let nedograjen čaka na gradnjo. Prav Rastoder je tisti, ki je najprej od DUTB kupil terjatve do firme Grep (ta je gradila Stožice), nato pa Grep poslal v stečaj. A za zdaj od predvidenega nakupovalnega središča v Stožicah ni še nič.
V skupini 11 podjetij
Skupina Rastoder posluje dobro. Kriza zaradi covida rasti ni ustavila. Leta 2019 je skupno skoraj 500 zaposlenih ustvarilo 193,7 milijona evrov prihodkov od prodaje in 11,1 milijona evrov čistega dobička. Prihodki so predlani zrasli na 223,6 milijona, čisti dobiček pa na 13 milijonov evrov. V skupini je zbranih 11 družb, od tega tri v tujini: po ena na Hrvaškem, v BiH in Srbiji. Vse tri se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki in so v lasti omenjenega podjetja Surovina. Slednje je leta 2020 glede na letno poročilo skupine poslovalo zelo dobro, saj je ustvarilo 28 odstotkov čistega dobička več kot leto prej. Ukvarjajo se z zbiranjem, predelavo in prodajo nenevarnih odpadkov, leta 2020 v skupni vrednosti 80 milijonov evrov. Največ gre na račun ravnanja z jeklenim odpadom, sledita odpad nekovin ter proizvodnja trdih goriv iz odpadkov.
Pred nekaj leti je Rastoder kupil tudi razpadajočo stavbo nekdanjega hotela Bellevue v ljubljanskem Tivoliju. Za to je ustanovil firmo Bellevue investicije, v načrtu ima gradnjo hotela s stotimi sobami, poleg tega bi bil tam gostinski, kongresni in sprostitveni program. A osrednja dejavnost ostaja trgovanje z bananami. Tako je že od leta 2006, ko je nastala znamka Derby, oziroma leta 2013, ko so v ljubljanskem BTC zgradili enega največjih evropskih distribucijskih centrov. Leta 2020 so prihodki od prodaje sadja in zelenjave znašali 64 odstotkov vseh čistih prihodkov od tega.
Banane »na koki«
Toda dejavnost uvoza banan iz Latinske Amerike je pri mnogih opazovalcih poslovne rasti Rastoderja vzbudila senco dvoma, saj se je med kontejnerskimi pošiljkami banan že večkrat znašel tudi kokain. Ta je za Evropo še bolj zaželeno »tržno blago« iz Latinske Amerike kot banane, vendar je nezakonito. V družbi Rastoder venomer trdijo, da so žrtev kriminalnih združb, ki poskušajo tudi na takšne načine prepeljati »robo« iz Južne Amerike v Evropo. Znano je, da so januarja 2020 kriminalisti preiskovali vsebino zabojnika iz Kolumbije (v skladišču banan Derby v BTC), pri čemer jih je Rastoder, kot je zatrdil, sam poklical. Šlo je za dlje časa trajajočo preiskavo, ki jo je vodil Nacionalni preiskovalni urad.
Le tri tedne zatem so kriminalisti v Severni Makedoniji v škatlah z bananami znamke Derby iz Južne Amerike našli kilogram kokaina. Tudi tedaj je Rastoder trdil, da je njegova firma tarča kriminalne združbe. Banane naj bi iz Južne Amerike prišle v Črno goro z ladjo, nato pa so jih del peljali čez Albanijo in Severno Makedonijo. Droga, skrita v teh bananah, naj bi bila namenjena za prodajo v Severni Makedoniji. Aretirani osumljenci v Severni Makedoniji niso bili povezani s firmo Rastoder. Čeprav nekateri menijo, da niti slovenski »kralj banan« ni ravno nedolžen v tem pogledu, velja poudariti, da se ni nikoli znašel med osumljenci tega kaznivega dejanja. Res je tudi, da mednarodne kriminalne združbe tudi na opisani način transportirajo drogo po svetu.
V načrtu Rastod-Air?
Podjetnik iz mesta Berane v Črni gori, ki je prišel v Slovenijo leta 1985, razmišlja ambiciozno v mnogih smereh. Tako je pred dvema letoma od stečajnega upravitelja Adrie Airways za 45 tisoč evrov kupil letalska dovoljenja te družbe. Oziroma kupila jih je njegova nekaj prej ustanovljena družba Air Adriatic. Šlo je za dovoljenja za opravljanje letalskih prevozov, med drugim za spričevalo letalskega prevoznika. Toda sredi lanskega leta je njegova namera o oživitvi letalskih dovoljenj Adrie Airways propadla, saj mu Javna agencija za civilno letalstvo ni odmrznila njenega letalskega spričevala. Vseeno pa Air Adriatic živi. Leta 2021 so ustvarili 2,8 milijona evrov prihodkov (pred tem nič) in kar 1,2 milijonaevrov čistega dobička ob nič zaposlenih. Prodajajo čarterske polete s poslovnimi letali. Kdo ve, morda kdaj v prihodnje poleti tudi znamka Rastod-Air.
Poslovnež ni izbirčen: SDS, Drago Kos, Zoran Janković …
Kot vsi pragmatični poslovneži je tudi Rastoder imun za ideološke igrice. Dobro sodeluje s politiki oziroma pomembnimi akterji na vseh straneh političnega spektra. V javnosti je odmevala zgodba s poslancem SDS Francem Breznikom, ki so ga aprila 2020, tik po Janševem prevzemu vlade in skoraj popolnem zaprtju države zaradi epidemije covida, na ljubljanski obvoznici ustavili policisti. Alkotest je pokazal preveliko vsebnost alkohola v krvi. Breznik se je vračal s sestanka v podjetju Rastoderja, kjer naj bi se dogovarjal o donaciji večjih količin banan in čebule občini Lenart v Slovenskih goricah, od koder izhaja. Breznik, tedaj državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, je zaradi incidenta odstopil.
Leta 2019 je skupno skoraj 500 zaposlenih v podjetju Rastoder ustvarilo 193,7 milijona evrov prihodkov od prodaje in 11,1 milijona evrov čistega dobička. Prihodki so predlani zrasli na 223,6 milijona, čisti dobiček pa na 13 milijonov evrov.
Toda kot so lani poročali na portalu Necenzurirano, so povezave Rastoderja in stranke SDS precej več kot le humanitarne. Bil je namreč eden večjih financerjev Janševe televizije Nova24TV. Do leta 2020 ji je nakazal že več kot 122 tisoč evrov. Glede na razkrite dokumente je recimo firma Rastoder strankarski televiziji Nova24TV decembra 2017, torej nekaj mesecev pred državnozborskimi volitvami leta 2018, nakazala 73.236 evrov. Uradno je šlo za denar za oglaševanje. Pri čemer so ga na televiziji prejeli le osem dni po tem, ko je SDS z državljanko Bosne in Hercegovine Dijano Đuđić podpisala pogodbo o najemu 450 tisoč evrov posojila. Posojilo so sicer vrnili, ko je postalo jasno, da je bilo najeto mimo zakonodaje. Vprašanje je, ali je bil obisk Breznika pri Rastoderju aprila 2020 nadaljevanje sodelovanja s financiranjem strankarske televizije.
Po drugi strani je Rastoder navezal poslovne stike z nekdanjim kriminalistom Dragom Kosom (med drugim je bil predsednik Komisije za preprečevanje korupcije), sicer zapriseženim nasprotnikom Janeza Janše. Kos je pred dvema letoma za portal Siol potrdil, da je njegovo podjetje februarja 2020 sklenilo pogodbo o poslovnem sodelovanju s podjetjem Izeta Rastoderja. Toda, kot je dejal Kos, so en mesec kasneje pogodbo enostransko razdrli. Novinarjem ni razkril, kolikšna je bila vrednost pogodbe, za kakšne storitve je bila sklenjena, ali so bila opravljena kakšna nakazila in zakaj so jo razdrli. Kos je sicer pred leti posloval tudi s (tedaj državno) NLB. Njegova firma R. U. R. je na banki pregledovala morebitne slabe naložbe in iskala sume kaznivih dejanj.
Seveda Rastoder v Ljubljani ne more mimo sodelovanja z dolgoletnim županom Zoranom Jankovićem. Spomladi leta 2019 je njegova firma na dražbi za 700 tisoč evrov kupila skoraj 300 kvadratnih metrov pisarniških prostorov v prvem nadstropju poslovno-stanovanjske stavbe v središču Ljubljane. Šlo je za nekdanje pisarne podjetja Electa Jankovićevih sinov Jureta in Damijana. Akterji so seveda zanikali, da bi šlo za dogovorjeni posel.
