Ta hip ima skupno okoli 26 tisoč starejših aktivne prošnje za sprejem v dom; od njih bi jih malo več kot 12 tisoč posteljo potrebovalo nemudoma, preostali si z vloženo prošnjo želijo zagotoviti posteljo v domu v prihodnosti.
V Sloveniji imamo 103 izvajalce institucionalnega varstva za odrasle, od tega 59 javnih zavodov in 44 koncesionarjev s skupno zmogljivostjo 19.205 mest. Kot kaže, se bodo te postavke v naslednjih letih končno začele spreminjati – višati. A z dobro novico pride slaba: več postelj pomeni več stanovalcev in s tem potreba po več kadra, vendar se ta za delo v institucionalnem varstvu zaradi slabih plač in delovnih pogojev zanima zmeraj manj. Celo zapuščajo ga.
Končno premiki
Pozitivne so napovedi o gradnji novih domov za ostarele oziroma o prenovi obstoječih, pogosto s povečanjem zmogljivosti. V Ajdovščini so nedavno položili temeljni kamen za gradnjo novega doma starejših občanov Kresnice, v katerem bo lahko bivalo 149 starostnikov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je za novogradnjo zagotovilo 12 milijonov evrov. Družba Deos, ki ji je uspelo na javnem razpisu za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše, že gradi nov dom v Kopru, kjer predvidevajo 214 mest za starejše. Odprl naj bi se konec tega leta.
Prejšnji teden so župana občin Bloke in Sodražica, Jože Doles in Blaž Milavec, ter direktorica Doma starejših občanov Grosuplje Metka Velepec podpisali pismo o nameri za gradnjo enot grosupeljskega doma starejših v občinah Bloke in Sodražica. Gradnja obeh naj bi se začela prihodnje leto in bila končana do leta 2025.
Iz Dravograda je prišla vest, da je Zavod Karion iz Slovenskih Konjic na zadnjem javnem razpisu za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše pridobil dodatnih 18 mest v Domu sv. Eme v Šentjanžu pri Dravogradu. Dodatna mesta bo dom zagotovil v načrtovanem novem prizidku, novim oskrbovancem pa bodo na voljo predvidoma do konca leta 2023. Tudi Dom starejših Laško je na javnem razpisu za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše pridobil dodatnih 60 mest, od tega 24 za stanovalce z demenco. Ker jim obstoječe zmogljivosti ne omogočajo širitve dejavnosti, bo potrebna novogradnja v bližini obstoječega doma. Iz vlade pa je prišla informacija, da so v načrt razvojnih programov uvrstili tudi gradnjo enote doma upokojencev na Stari Vrhniki in predvideli preureditev enote za demenco v Metliki.
Kdo bo delal
Novi domovi oziroma širjenje obstoječih pomeni, da bo treba večati ekipe.
Skrb vzbujajoče je, da se bo tako marsikateri ponudnik institucionalnega varstva srečal s težavo, kakršni so priča v SeneCura Domu starejših občanov Žiri. V tem kraju so izjemno željno pričakovali nov dom za upokojence, tudi zanimanja za nastanitev v njem je (bilo) veliko. Gre za dom v lasti avstrijskega podjetja v francoski lasti SeneCura (pridobili so koncesijo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve). Dom je bil dokončan konec lanskega leta, a z nekoliko grenkim priokusom. Odprtje namreč ni bilo mogoče, ker nikakor niso zmogli pokriti kadrovskih potreb.
Po naših informacijah so predvideli zaposlitev vsaj 30 novih sodelavcev. Da bi jih pritegnili, so jim ponujali celo nekatere ugodnosti, kot so višji regres, božičnica, nagrada ob zaposlitvi za deficitaren kader, plačilo dodatnega kolektivnega nezgodnega zavarovanja, plačilo pokojninske premije, možnost fleksibilnega delovnika, plačilo šolnin za potreben kader in dodatno šolanje oziroma izobraževanje...
Kolikor kadra, toliko stanovalcev
Sanda M. Gavranovič, poslovna direktorica domov za starejše v Sloveniji SeneCura, nam je sporočila, da nimajo v celoti sestavljene strukture zaposlenih. »Glede na trenutno kadrovsko zasedbo računamo, da bomo sprva zapolnili samo 20 postelj in s sprejemi nadaljevali, ko bomo kadrovsko dopolnili vso ekipo doma. Trenutno smo še vedno v postopku zaposlovanja manjkajočih srednjih medicinskih sester,« je dejala. Stanovalce bodo torej sprejemali postopno. Prva dva sta prav ta teden dobila svoji sobi, in sicer 96-letna domačinka in 87 let star možakar, prav tako Žirovec.
Še en pomemben premik
Ugodno je tudi, da je minister za delo Janez Cigler Kralj podpisal spremembe pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ki prinašajo spremembe normativov za zaposlene v domovih za starejše, posebnih socialnovarstvenih zavodih, varstvenodelovnih centrih in zavodih za usposabljanje, prav tako spremembe pri storitvi osebne pomoči.
Spremembe pravilnika določajo, da se bo število zaposlenih v obstoječi mreži izvajalcev do leta 2030 povečalo za več kot 2200, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pravilnik se je v delu, povezanem s standardi in normativi, nazadnje spreminjal pred 11 leti.
Spremembe pravilnika med drugimi zajemajo tudi opredelitev možnosti za nadomeščanje delovnih mest med posameznimi tarifnimi razredi delovnih mest in možnosti za kombiniranje strukture zaposlenih pri socialni oskrbi znotraj profilov, posodobljena pa sta tudi terminologija in opis storitev.
Za tiste, ki so doma
Pomembno bo na starost Slovencev vplivala tudi E-oskrbo na domu, ki bo omogočala večjo samostojnost v vsakodnevnem življenju tistih, ki se soočajo z različnimi vrstami oviranosti ali ne morejo v celoti samostojno skrbeti zase, a kljub temu bivajo pretežni del dneva sami doma in ne izkoriščajo celodnevnih oblik institucionalne oskrbe.
