Na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah in hranilnicah iz naslova denarnih prejemkov, ni mogoče seči z davčno izvršbo, če gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče nanje seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.
Glede na zadnje zbrane podatke je bilo marca 2022 mesečno evidentiranih povprečno 2991 samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti in so imeli povprečno dnevno za 27 milijonov evrov dospelih neporavnanih obveznosti. V NLB osebnih računov, na katerih so izvršbe, ne blokirajo.
Čarobna meja pet dni
Do tega »pojava« pride, če samostojni podjetnik več kot pet dni neprekinjeno ne poravna svoje obveznosti. »Podatke ponudnikov plačilnih storitev zbira Ajpes, uporablja pa jih finančna uprava zaradi davčnega nadziranja. Ajpes podatkov o neporavnanih obveznostih oziroma blokadah drugih fizičnih oseb (prebivalstva) s strani ponudnikov plačilnih storitev ne zbira in ne obdeluje,« pravi Martina Resnik, vodja Sektorja za statistiko in informiranje pri Ajpesu.
Ajpes v Registru transakcijskih računov podatkov o blokadah računov ne vodi, vodi pa podatek, da sredstva na transakcijskih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Zato v Združenju bank Slovenije ZBS menijo, da je glavni razlog za blokado izvrševanje sklepov o izvršbi ter sodnih in davčnih sklepov.
V Fursu dodajajo, da ob vsem tem dolžnik seveda ni povsem prepuščen ostrim mehanizmom blokade: »Na dolžnikova denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri bankah in hranilnicah iz naslova denarnih prejemkov, ni mogoče seči z davčno izvršbo, če gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče nanje seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.«
V NLB pravijo, da pri blokadah računov fizičnih oseb lahko uporabijo blokado računa zaradi smrti imetnika osebnega računa ali skrbništva na računu, ko je oseba postavljena pod skrbniško varstvo. Blokada računa se lahko opravi tudi na željo stranke, največkrat zaradi suma zlorabe.
»NLB osebnih računov, na katerih so izvršbe, ne blokira. Stranka lahko s sredstvi na računu, na katere izvršba ne sme poseči, prosto razpolaga, opravi lahko dvig na bankomatu ali plačuje s kartico. Izterjujejo se lahko neporavnani računi za redne mesečne obveznosti, od zavarovanja, plačila elektrike, telefonov, komunale, šole, obrokov preživnin, kreditov, porabe po plačilnih karticah, neplačevanja kazni v cestnem prometu do neplačevanja davkov in podobno,« pravi Mojca Strojan z oddelka NLB Komuniciranje.
Banke imajo tudi stroške
A kako dejansko poteka postopek blokade? Aleksandra Žibrat iz Združenja bank Slovenije pravi, da banka na podlagi sklepa o izvršbi blokira vsa dolžnikova denarna sredstva, ki so pri njej, tudi če je v sklepu izrecno naveden samo en transakcijski račun dolžnika ali če sploh ni naveden. »Če je dolžnik samostojni podjetnik oziroma zasebnik, se zarubijo tudi sredstva, katerih imetnik je kot fizična oseba (in obratno). Ob prejemu sklepa o izvršbi, v katerem je kot izvršilno sredstvo naveden rubež denarnih sredstev, banka takoj blokira dolžnikova sredstva v višini obveznosti, po prejemu obvestila o pravnomočnosti sklepa ta znesek upniku izplača. Če banka prejme pravnomočen sklep o izvršbi, takoj nakaže sredstva na račun upnika in blokira račun, če sredstva na računu ne zadostujejo za celotno poplačilo obveznosti,« razloži Aleksandra Žibrat.
Banke imajo s tem delo in stroške, od delovne sile, stroškov programske opreme in dejanskih stroškov, in to ne glede na to, ali se sklepi plačujejo in kadarkoli sploh poplačajo, ter ne glede na to, ali bo dolžnik sploh kdaj prejel priliv, ki ga bo banka smela rubiti. »Stroškov blokad sicer ne moremo komentirati, banke s svojo tarifo opredelijo ustrezne stroške za storitve,« pravi Žibratova.
Strokovnjaki s tega področja ocenjujejo, da se bo število blokad glede na krizo in rast cen verjetno povečalo, podobno že zdaj govorijo statistike. Mojca Strojan pojasni, da je bil med epidemijo koronavirusa eden izmed ukrepov vlade, da so banke za fizične osebe v nekem obdobju prejemale samo sklepe o izvršbi za prednostne terjatve (preživninski sklepi) in sklepe izdane v nujnih zadevah. »Posledično je bilo v tem obdobju v izvrševanju oziroma prejetih manj sklepov o izvršbi,« ugotavlja Mojca Strojan.
